Medicina Večinoma obravnavajo bolnike z začetno obliko Alzheimerjeve bolezni in blago kognitivno motnjo.
Večino svojega obiska sem delovala na kliniki za spomin. Aktivno sem sodelovala pri rednih diagnostičnih sestankih celotnega multidisciplinarnega tima strokovnjakov, ki obravnava posameznega bolnika. Izjemen vtis je naredila odlična organiziranost celotne klinike z rednimi dejavnostmi in individualnim pristopom k obravnavi bolnika, v kateri brez izjeme sodelujejo člani multidisciplinarnega tima. Multidisciplinarni tim sestavljajo nevrolog, psihiater, geriater, gostujoči specializanti, specializirane diplomirane medicinske sestre, klinični psihologi, logoped, delovni terapevt in socialni delavec. Tedensko je v individualno diagnostično razpravo o bolnikih vključen tudi nevroradiolog. Klinika ima zelo aktiven stik tudi z napotnimi zdravniki. Ti po pošti ali preko »skupnega zdravstvenega omrežja« posredujejo ključne podatke o bolniku, napotno vprašanje, dotedanje bolezni, socialne podatke, podatke o terapiji, razvadah in opravljenih dotedanjih preiskavah z izvidi. Po zaključeni obravnavi na kliniki napotni zdravnik in drugi ustrezni profili prejmejo izvid, ki poleg diagnoze vsebuje tudi natančno pripravljeno priporočilo za nadaljnjo obravnavo. Vse to brez dvoma bistveno povečuje učinkovitost delovanja klinike.
Pravzaprav me ni presenetilo, da so vse in vsaka posamična od teh storitev (pregled pri zdravniku, psihologu, logopedu, pogovor z DMS… telefonski pogovor – svetovanje) opredeljene kot posamična storitev in kot take tudi finančno in časovno ocenjene. Tedaj sem si zaželela, da tudi pri nas med opravljanjem ambulante ne bi bilo prepogostih prekinitev dela zaradi odgovarjanja na telefonske klice, zapuščanja ambulante zaradi nenadnih nujnih opravil npr. na oddelku, da ne govorim o nujnosti opravljanja vizite za oddelčne bolnike pred začetkom ambulante.
V lepem spominu mi je ostalo še prijetno urejeno okolje klinike. To nikakor ne spominja na zdravstveno institucijo, prej na toplino doma. Tudi ura do dve posvečenega časa individualnemu bolniku, brez drugih motečih dejavnikov, so mi dali občutiti vse pozitivne razsežnosti dobrih razmer za delo. Verjamem, da to občutijo še toliko bolj bolniki, svojci in člani tima.
Z leve: prof. Dag Aarsland, dr. Vesna Jelic, dr. Milica G. Kramberger, prof. Maria Eriksdotter Jönhagen, prof. Bengt Winblad. Izkušnje, ki jih pridobimo na kakovostnih ustanovah v tujini, so izredno dobrodošle in kar kličejo, da pozitivne strani, ki smo jih spoznali, prenesemo v svoje delovno okolje. Izpostaviti velja:
1. mednarodno sodelovanje med institucijami: postavili smo temelje za nadaljnje klinično in raziskovalno sodelovanje med CKM KOBŽ in KI-ADRC, ki aktivno poteka v okviru skupnih projektov; 2. potrditev, da so dobronamerno sodelovanje z ljudmi (sodelavci, bolniki, svojci, tujci…), ustrezna organiziranost, odgovornost in prijaznost ključni dejavniki, ki določajo kakovost življenja – nas zdravnikov oziroma vsega zdravstvenega osebja, kakor seveda tudi bolnikov.
In če vemo, s čim nam pandemija demence v bližnji prihodnosti grozi kot posameznikom, še bolj pa družbi kot celoti, katere staranja ne moremo ustaviti, nam mora biti cilj pravzaprav zelo jasen: obravnava bolnikov z demenco mora biti večplastna, širša, zajeti in omogočiti mora kakovost življenja v najširšem smislu tako bolnikov kakor tudi svojcev. Bomo zmogli? Zagotovo, saj je to navsezadnje nuja. E-naslov: milica.kramberger@gmail.com
Prva mednarodna konsenz konferenca o postopkih znotrajžilne termalne ablacije varikoznih ven Miloš D. Pavlović
Letos, 25. in 26. maja, je pod pokroviteljstvom Mednarodne unije za flebologijo (Union Internationale de Phlébologie; UIP) na otoku Hvar (Hrvaška) potekala prva Mednarodna
konsenz konferenca o postopkih znotrajžilne termalne ablacije varikoznih ven (ETA, angl. Endovenous Thermal Ablation). Strokovnjaki iz petih evropskih držav, med njimi tudi Revija ISIS - Oktober 2012
69