Zanimivo 4. Dolenc M. »Usoda« ljubljanske prisilne delavnice. Kronika 1937, št. 2: 72–76. 5. Studen A. Prisilna delavnica v Ljubljani. V: Slovenska kronika XIX stoletja (1800–1860). Ljubljana: Nova revija, 2001: 296–297.
6. Flaker V. Prostor in socialno delo: http://www.fsd.uni-lj. si/mma_bin.php/$fId/2011022412291641/$fName/ prostor+in+socialno+delo.pdf. Pridobljeno 8. 8. 2012. 7. http://www.ppmol.org/urbanizem5/upload/documents/LMM_ razpis_2010_sklep_podp_100628.pdf. Pridobljeno 8. 8. 2012.
Dr. Franc Košmelj Obersstabstabsarzt aus Eisnern /Železniki/ Bezirk Krainburg in Krain, med domačini poimenovan kot g. generalštabni zdravnik (*1. 4. 1846, †13. 7. 1913) V hišnem ustnem izročilu je ostalo malo zamegljenih podatkov o prvem zdravniku našega rodu. Po večkratnih preselitvah in oddaljenosti dogajanj so se pisanja in dokumenti porazgubili. Starejši, ki so še marsikaj vedeli, da bi lahko zadostili moji radovednosti, so pomrli. Ni se vedelo, kje in kdaj je maturiral, kdaj se je vpisal na katero medicinsko fakulteto (Dunaj, Praga, Padova?), kdaj je diplomiral itd. Nejasnost je še povečala nedavna izdaja knjige dr. Alojza Cindriča, ki opisuje vse Slovence od leta 1848 do 1918, ki so diplomirali na različnih fakultetah dunajske univerze. Med njimi ni priimka Košmelj. Pred nekaj leti sem se z vprašanji sama obrnila na dunajsko medicinsko fakulteto, od koder sem dobila negativen odgovor. Nato sem prosila za pomoč znanega zgodovinarja prof. dr. Jožeta Žontarja, ki mi je ljubeznivo pomagal s svojimi zvezami v tujini. Obrnil se je na Osterreichisches Staatsarchiv na Dunaju. Po dogovoru, da nosim vse stroške iskanja, sem končno dobila z Dunaja obsežno število fotokopiranih dokumentov. Večina dokumentov, 12 listov formata 42 x 30 cm, je ročno napisanih na tiskanih predlogah z natančno, lepo čitljivo pisavo.
V vojaški službi je preživel 34 let, 4 mesece in 20 dni. (Ob pregledovanju dokumentov je nastopila zame večja težava, ker so vsi ročno izpisani stolpci napisani v gotici. Tiskano gotico lahko berem, za pisano pa sem potrebovala pomoč germanistov.) Zanimivo je, da so pisana in tiskana imena mest in priimkov pravilno napisana v latinici, tudi pisan priimek Košmelj s š s strešico. (Sedaj mi je šele postalo jasno, zakaj je bilo tako pomembno lepopisje kot najbolj osovražen predmet v osnovni šoli. Navodilo: »Tanko gori, debelo doli,« in pisano ležeče proti desni. Pisalnih strojev ni bilo in še leta so ljudje lahko brez težav brali napisano.) Seveda se v tridesetih letih nekoliko razlikujejo pisave različnih predpostavljenih piscev,
ki so v določene rubrike vpisovali najmanjše podatke in spremembe napredovanj, pohval, odlikovanj, plače, letnic in številnih mest, kamor je bil premeščen v letih za toliko let, mesecev, dni itd. Vse pa je bilo drobno napisano, razumljivo z zelo tankim peresom(?), v kaligrafski gotski pisavi.
Zanimivo je, da je že od leta 1873 dalje pisano, po kolikem času lahko napreduje, za koliko se mu tedaj poveča plača in kdaj lahko dobi določeno odlikovanje. Pred prevzemom odlikovanja mora prevzemnik najprej plačati določeno takso!
Na desnem robu velikih personalnih listov so z lepo veliko pisavo v latinici napisani kraji, kamor je bil zdravnik premeščen in za koliko časa. Prestavljen je bil v mnogo krajev Avstro-Ogrske, kjer so imeli večje vojaške enote. Nekaj krajev mi je neznanih. Po zapisanem sodeč je bil nekakšen višji vojaški nadzornik nad vojaki, ki so služili dolgi vojaški rok. Nemška imena krajev so napisana v latinici, kot na primer: Triest, Dignano(?), Gorz, Budapest, Pistjan(?) Brod, Krupa, Sarajevo, Trencsin, Capo d‘Istria, Laibach, Pregrada in Kroatien, Pola, Triest, Villach, Laibach, Tarvis, Graz, Temesvar dvakratkrat, Herculesbad(?), Zara dvakrat, Graz, Nagy Varad(?), Sarajevo. Največ časa je preživel dvakrat v Zadru. (List Novice – gospodarske, obrtniške in narodne je objavil v številki 19, leta 1900, da je štabni zdravnik gospod dr. Fran Košmelj v Zadru imenovan za šefa zdravnika 6. divizije. Nedavno sem zasledila v hrvaškem turističnem reklamnem letaku, da je bil vojaški zdravnik, Slovenec dr. Fran Košmelj leta 1900 imenovan za častnega člana mesta Zadar.)
Skoraj vsakoletno je bil ocenjen s strani svojih nadrejenih v samih presežnikih. Posebna ocena predstojnika ob času končane službe v določenem kraju je bila napisana na personalni list, ko je zapustil kraj. Za Revija ISIS - Oktober 2012
63