iz zgodovine medicine Medicinska Ljubljana
Razvoj psihiatričnih ustanov v Ljubljani: Bláznica v Civilni bolnici (1786–1881) in Umobolnica na Studencu (1881–) Zvonka Zupanič Slavec
Ljubljanska zdravstvena in socialna zgodovina sta večinoma zgoščeni v njenem vzhodnem delu. Kot bi vse bolezni, še posebej nalezljive in duševne, čakale novo upanje z vzhajajočim soncem in novim dnem … Pokopališče pri cerkvi sv. Petra je v svoje okolje sredi 16. stoletja pripeljalo prve lazarete za kužne bolnike, tem so preko šentpetrske vojašnice in 1881. leta kranjske bláznice na Studencu sledile po velikem potresu 1895 še osrednja ljubljanska splošna bolnišnica, leta 1899 vojaška bolnišnica na Zaloški cesti ter večje in manjše zdravstvene ustanove, od Medicinske fakultete do Onkološkega inštituta, Zavoda za transfuzijsko medicino, Reševalne postaje … Skratka: na vzhodu Ljubljane je nastalo veliko bolnišnično mesto, kjer se življenja porajajo in ugašajo. Za duševne bolnike pa je ljubljanski Studenec prinesel kot studenčnica čiste vode upanja v boljši vsakdan norih, bláznih, umobolnih, duševno prizadetih ali kakorkoli se je že v duhu časa imenovalo te bolnike. Prav humani pristop k duševnemu bolniku predstavlja prosvetljenski presežek novodobne medicine, ko sence duha stopijo v luč vse obsežnejšega znanja mlade vede psihiatrije, ko na duhu bolni niso več stigma družbe, ki bi jih bilo treba skrivati na obrobju družbe, ko jim je povrnjeno človeško dostojanstvo in nova spoznanja socialne
Pionir psihiatrije Francoz dr. Philipp Pinel (1745–1826).
50
Revija ISIS - Oktober 2012
psihiatrije ter zdravljenje z zdravili prinašajo novo upanje za dolgo odrinjeni del humane patologije.
Popisani historiat prve slovenske psihiatrične bolnišnice kaže počasen razvoj, od prvih bolniških postelj v civilni bolnišnici na Ajdovščini, samostojne stavbe ob njej leta 1821, njenega širjenja v prisilne delavnice leta 1873, pa novozgrajene bláznice leta 1881, njenega širjenja skozi čas, dokler od tamkajšnjih 200 bolniških postelj v letu 1881 pred drugo svetovno vojno to doseže skoraj 1.000 postelj na različnih lokacijah v Ljubljani. Primerjalno s splošno ljubljansko bolnišnico je to 2/3 njenih takratnih posteljnih zmogljivosti, kar kaže na izjemno obsežnost patologije duha. Pri Slovencih se je skozi 225 let psihiatrija spodbudno razvijala in po drugi svetovni vojni našla svoja delovišča po vsej Sloveniji.
Uvod Skozi zgodovino človeštva spremljamo krut odnos posameznikov in družbe do duševnih bolnikov. Zaradi nepoznavanja izvora duševnih bolezni in terapevtske nemoči so te bolezni tisočletja pripisovali mračnim iracionalnim silam, bolnike pa povezovali z demoni in satanom ter se jih bali in z njimi
Angleški zdravnik dr. John Conolly (1794–1866) je leta 1840 prvi vpeljal v psihiatrijo nenasilje do duševnih bolnikov (google image).
Pionir slovenske psihiatrije dr. Karel (Karol) Bleiweis – vitez Trsteniški (1834–1909) (fotoarhiv Inštituta za zgodovino medicine MF UL).