Intervju
Med zobozdravstvom in poezijo Intervju z Andrejem Rantom, dr. dent. med. Vito Vrbič
Pred nami je zanimiva knjiga, vaša četrta pesniška zbirka »Zlati klas«. Čestitamo! Kako je prišlo do ideje, do njenega nastanka? Več kot dve leti sem svoje pesmi pošiljal v Isis, po tri ali štiri na številko. Nisem vedel, da bodo kolegom tako všeč, zato me je presenetil telefonski klic tedanjega urednika, prof. Eldarja Gadžijeva. Na razgovoru mi je predlagal, da bi zbornica izdala te objavljene pesmi v knjižni obliki. Potem smo to tudi uresničili. Te dni ste na Zdravniški zbornici svojo pesniško zbirko tudi predstavili. To je za ustvarjalca gotovo pomemben dogodek? Seveda. Rad bi se ob tej priložnosti zahvalil Zdravniški zbornici za vzpodbudo in pomoč pri izdaji knjige, seveda pa tudi za predstavitev. »Zlati klas« je, kot nakazuje že naslov, izbor mojih najboljših pesmi, ki so nastajale v različnih obdobjih mojega življenja. Predstavitev je pomembna, ker opozori javnost na delo, ki morda ne bi bilo toliko opaženo. Pa še nekaj – pesem je predvsem govorjena, živa beseda, šele tedaj pesniška misel zaživi v vsej lepoti, to da poeziji drugo dimenzijo. Zanima me, kako gre skupaj zobozdravstvo in poezija ter kaj menite o zdravstvu in glasbi? O slednjem je v prejšnji številki revije Isis prof. Klun zapisal, da je
svojevrsten fenomen, da imamo zdravniki nagnjenje do glasbe v vseh oblikah. Oboje je umetnost, oboje je ustvarjanje. Apolon je bog zdravilstva in pesništva. Res pa je, da je medicina eksaktna veda, pesništvo pa bolj izpoved duše, občuteno dojemanje življenja in sveta. Oboje pa druži srce, ljubezen do ljudi in do življenja. Zdravniki praviloma nismo brezdušni ljudje. Poklic zahteva empatijo, dušo, umetnost pa tudi. Pesem, posebno pa glasba je najčistejši izraz duše, glasba je univerzalna umetnost, ki daje človeku, homo sapiensu, posebno vrednost. Kdaj ste v sebi začutili klic muze in pričeli s pesništvom? V drugi gimnaziji, davnega leta 1964. Pesnik se rodi, po duši si pesnik, občutljiv in ranljiv. Ko pa sem pri »petošolski« ljubezni odkril, da ne rabim več sheme za sestavljanje verzov, da mi jih uho samo pove, sem spoznal svoj dar in se zavedel svojega pesniškega poslanstva. Kako nastane pesem? Z idejo, ki pride kot preblisk. Pojavi se vodilni verz, ki je temeljni kamen pesmi. Potem sledi kombiniranje besed in rim v verze. Temu sledi »klestenje« odvečnih besed in »poliranje« verzov. Potem je treba pesem odložiti v predal za mesec ali dva in potem vidiš, kaj je treba še popraviti. Zadnjič je deževalo in sem dobil vodilni verz »za oknom dež škreblja«. Iz tega je nastala razpoloženjska jesenska pesem, ki jo boste lahko prebrali v prihodnji številki. Predvsem pa mora biti verz tekoč in pesem melodična. Vaša poezija vsebuje pesmi zelo različnih vsebin. Saj življenje tudi napolnjujejo različne vsebine, različna občutja in situacije. Napišeš to, kar življenje prinaša, kar tare človeka, refleksivna poezija, pesmi, ki so bolj filozofske, pa razpoloženjske, pa ljudske motive, pa vojne motive, ki so kot odsevi prejšnjih dob. Večinoma so moje pesmi lirične, je pa med njim tudi nekaj takih z izrazito epsko vsebino.
Vito Vrbič in Andrej Rant ob predstavitvi njegove pesniške zbirke v Zdravniški zbornici Slovenije 6. 9. 2012. 48
Revija ISIS - Oktober 2012
Pesmi ste tudi sami ilustrirali. Kako to? Umetnost je v osnovi enovita, nastaja v glavi in se jo lahko izrazi