Forum
Razširjeni strokovni kolegiji pri MZ, strokovni sveti pri SZD – so what? David B. Vodušek
V avgustovski številki Izide sta objavljena zanimiva intervjuja, ki ju je imel glavni urednik z aktualnim ministrom za zdravje dr. Gantarjem in s predsednikom SZD prof. Poredošem. Med drugim je urednik oba sogovornika povprašal o pobudi Slovenskega zdravniškega društva, da bi Strokovni sveti (SS SZD – ki so in statu nascendi) lahko opravljali tudi »funkcijo« sedanjih Razširjenih strokovnih kolegijev (RSK).
Minister je RSK-je označil kot potreben »posvetovalni organ MZ«. To je bil jasen odgovor ministra na vprašanje. Posredno je minister s tem dokončno »odgovoril« tudi na pobudo SZD. SZD je bil svojo pobudo predstavil (sedanjemu ministru – pobuda sama je že starejša) na sestanku predstavnikov Koordinacije slovenskih zdravniških organizacij z ministrom in njegovimi sodelavci poleti 2012. Sestanka sem se udeležil kot predsednik Glavnega strokovnega sveta SZD (GSS SZD). Tedaj je bilo ministrovo mnenje glede RSK – po moji oceni – še bolj odprto. Tako moramo mi na SZD, pa tudi zdravništvo nasploh, stališče gospoda ministra vzeti na znanje brez polemike. Menim namreč, da nimamo razloga, da z njim polemiziramo. V nasprotju z nekaterimi kolegi mislim, da RSK niso »intrinzično naši«. »Zgodovinsko« je sicer res, da smo »zdravniki« (namreč SZD, ZZS in terciarne ustanove) RSK v določenem trenutku »osvojili« (v času ministra Kebra), vendar je MZ razmeroma hitro »vzelo« RSK nazaj pod svoje okrilje (v času ministra Bručana). Pa to nima, bi rekel, prav nobene »ideološke osnove«; RSK so bili v Sloveniji (tudi še pred osamosvojitvijo) vedno opredeljeni kot »posvetovalni organ ministra« in tudi imenovani s strani ministra (razen prej omenjenega kratkega interegnuma). MZ je pač od nekdaj želelo imeti posvetovalne organe; kdo mu bo odrekel pravico, da si jih izbere? Problem nastane šele, če temu organu pripišemo večji pomen, kot ga ima. Po moje bo minister nasvetom RSK prisluhnil, če bo imenovanim strokovnjakom zaupal; mi ostali pa bomo njihovo mnenje (oziroma posredno – ministrovo) lahko presodili – in z njim polemizirali, če bomo imeli argumente. Seveda je res, da si je SZD »obetalo«, da bi SS SZD nadomestili RSK-je; to bi dalo SS SZD ne samo »formalno legitimacijo« (in nekaj finančne podpore), 34
Revija ISIS - Oktober 2012
ampak v kontekstu slovenskega »doživljanja avtoritet« bi bilo SS SZD predvidoma tudi »lažje« oblikovati in aktivirati (pač zaradi percepcij in motiviranosti številnih naših kolegov, ki menijo, da če je nekaj »ministrskega«, je dobro, če pa je »samo samoorganizirano«, ni pa nič). Sedaj se bodo okrepili glasovi naših kolegov, ki dvomijo, da SS SZD sploh potrebujemo, »saj imamo RSK-je«! V tem kontekstu je poteza MZ celo koristna – da se končno razčisti, kaj je civilnodružbena aktivnost, kaj pa »državna ustanova« (pri čemer ne bi želel, da bi izpadlo, da je »državna ustanova« nekaj slabega; ampak treba je vedeti, kaj je kaj…). Kaj je torej s SS SZD?
SZD je formalno potrdil aktivnosti za vzpostavitev Strokovnih svetov na lanski Skupščini SZD. GSS SZD je v teku prve polovice 2012 že uspel imenovati večje število le-teh. Upam, da bomo v jeseni aktivnost zaključili; da bodo SS »po spisku« imenovani in bodo začeli delovati.
Kot predsednik Glavnega strokovnega sveta SZD sem vseskozi poudarjal predvsem potrebo SZD, da strokovne svete oblikuje zaradi potreb lastnega delovanja. Dejanska organizacijska oblika SZD (z zelo razpršenimi združenji in sekcijami) namreč ne omogoča hitrega in po strokah koordiniranega oblikovanja dobro pretehtanih in usklajenih strokovnih mnenj in stališč; med vodstvi posameznih združenj in sekcij in Glavnim strokovnim svetom SZD, kot glavnim strokovnim organom SZD (ki – mimogrede povedano – nima predstavnikov vseh strok), je prevelika »praznina«; to bi – bodo – zapolnili SS SZD. SZD »ima« torej odslej ne samo veliko združenj in sekcij za sledenje partikularnim strokovnim interesom; ima (imelo bo) točno določeno (omejeno) število SS za oblikovanje koordiniranih stališč posameznih strok (definiranih praviloma s specializacijo); in ima GSS za oblikovanje koordiniranih mnenj na ravni medicine. Prof. Poredoš je polemiziral o sintagmi »najvišje strokovno telo na medicinskem področju«. Glede na sestavo združenj in sekcij SZD mu je gotovo možno pritrditi, da je »v SZD« koncentriranih več strokovnjakov določene stroke kot na posamezni kliniki (oziroma kliničnem oddelku). Vprašanje pa je, kako se