Iz evrope
Računalniške igre: delujejo – vendar kako? Računalniške igre delujejo, sporno pa je, kako delujejo. Tako je dokazano, da je povezanost med nasilnimi računalniškimi igrami ter agresivnostjo večja, kot je povezanost med rakom na pljučih ter pasivnim kajenjem na delovnem mestu.
»Moj otrok se ure in ure raje igra z računalnikom, kot pa da bi se srečeval s prijatelji.« Starši so zaskrbljeni in ne razumejo, kaj na računalniku privlači otroke. Mnenja so različna: beg pred resničnim življenjem, drugi pa menijo, da gre za prostočasno dejavnost, ki spodbuja igro. Strokovnjaki, ki proučujejo povezavo med računalniškimi igrami in socialnim vedenjem, razpravljajo o možnosti, da gre za zasvojenost. Nekateri ugotavljajo, da že majhni otroci radi pritiskajo na gumbe. To lahko opazujemo na podzemni železnici. Otrok pritisne na gumb in tako sproži neki dogodek. Računalniške igre ponujajo v tem smislu obilo možnosti. Ne smemo pozabiti na doživetje ob uspehu. »Pri računalniških igrah uspeh sicer ni podarjen, obstoji pa skušnjava, da se izbere lažja pot. Z računalnikom je lažje biti uspešen kot pa v resničnem življenju.«
Odrasel človek lahko loči med virtualnim in realnim svetom, pri otroku pa je tovrstno (raz)ločevanje lahko problematično.
»Računalniške igre delujejo«, je prepričan prof. dr. T. Greitmayer (Inštitut za psihologijo, Univerza Innsbruck). »Kako pa delujejo, je odvisno od modusa. Kdor igra agresivne igre, se nagiba bolj k agresivnosti in manj k sočutju ter prosocialnemu vedenju.« Če pa agresivne računalniške igre ne spodbujajo agresivnosti na splošno, pa vsaj otopijo odnos do agresivnosti. Prosocialne ter kooperativne računalniške igre pa lahko delujejo tudi pozitivno. Ni jasno, ali gre pri prekomerni tovrstni dejavnosti za zasvojenost ali le za obdobje (fazo). Podobno je kot pri alkoholu. Da se tako preganja strahove, depresije ter slabo počutje. Računalniške igre postanejo navarnost takrat, ko otrok ali mladostnik začne zanemarjati šolo, študij in delo. Takrat je zagotovo nujno ukrepati. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 13/14, 15. julij 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si
Grčija: Zdravstveni sistem pred sesutjem Zaradi finančne krize je grški zdravstveni sistem tik pred sesutjem. Tako npr. v največji kliniki v Solunu ni mogoče opraviti nobene kardiološke preiskave ali operacije; ni denarja za nabavo medicinskih pripomočkov. Velepodjetja z zdravili in medicinskimi pripomočki dobavljajo bolnišnicam le ob plačilu. Tudi zavarovanci največje zavarovalnice EOPYY morajo zdravila v lekarnah plačevati z gotovino, račun pa nato poslati
zavarovalnici. Zavarovalnica potrebuje vsaj 1,5 milijarde EUR, sicer bo ves sistem razpadel. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 12, 25. junij 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si
Novi zakon uravnava lepotne operacije S 1. januarjem 2013 bo začel veljati nov zakon, ki bo strožje nadzoroval lepotne operacije. Posegi brez medicinske indikacije bodo prepovedani pri osebah, mlajših od 16 let. Vrh tega bodo smeli tovrstne operacije izvajati le specialisti za plastično, estetsko in lepotno kirurgijo. Zdravniki drugih specialnosti bodo smeli določene estetske posege izvajati le, če bodo za to pooblaščeni; zadevna dokazila bodo morali predložiti do 1. julija 2013. Poklicne oznake kot npr. »Beauty-Doc« bodo prepovedane; 26
Revija ISIS - Oktober 2012
dovoljene so le oznake »Estetski posegi« ali »Estetska medicina«. Kazen za neupoštevanje zakona je 15.000 EUR. Pri ponovitvi ali ob ogrožanju zdravja ali življenja je kazen celo do 25.000 EUR. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 12. 25. junij 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si