Zdr avniki v prostem času
Alojz Ihan: Državljanski eseji (Beletrina 2012) Fiziologija moralnosti
Kako deluje človeški moralni procesor Podobno kot za vsako človeško funkcijo imamo tudi za presojo družbenih posledic naših dejanj v možganih procesor, katerega funkcijo v splošnem jeziku imenujemo »morala«. Moralni možganski procesor opravlja napovedovanje verjetnih odzivov socialne okolice na naša ravnanja. Če hočemo preživeti, moramo znati preračunati, če so naša dejanja za druge tako moteča, da nas bodo verjetno kaznovali. Rezultat moralnega procesiranja je lahko »GO« (občutek mirne vesti) ali »NO GO« (občutek krivde in neprijeten stresni hormonski odziv zaradi verjetne kazni). Vsebine moralnih dilem so seveda raznolike, kot so raznolike nagrade in kazni, ki uravnavajo posameznika v določeni skupnosti in družbeni poziciji (celibatar se lomi okoli seksa, športnik okoli dopinga, funkcionar okoli koruptivnosti, poslovnež ali politik okoli prevarantstva…). Na nivoju posameznika je mogoče dileme moralnega »procesorja« objektivno slediti (testi psiholoških in stresnih odzivov, možganska slikanja). Na nivoju družbe (družbena morala) je sledljivost skupinske morale zaradi raznolikosti družbenih vlog silno kompleksna, zato psihosociološke raziskave težko dajo uporaben rezultat.
Etika kot zavarovalniška pogodba Pač pa je na družbenem nivoju lažje preučevati etiko – ubesedeno socialno pogodbo o dopustnem in nedopustnem ravnanju. Zlasti poklicne skupine zaradi skupinskih (cehovskih) interesov rade eksplicitno učvrstijo medsebojne poklicne odnose z etiko, tj. »zavarovalniško pogodbo«. Pravniki, zdravniki, vladni politiki, novinarji, vojaki – navidez gre pri njihovih etikah za etične obveznosti poklicne skupine do »uporabnikov« (bolnikov, strank, volivcev, civilistov na puškini muhi), branje podrobnosti pa razkriva, da so tovrstne etike bolj zavarovalniški dokumenti o medsebojni cehovski lojalnosti in nenapadanju. Podobno etično zavarovalniško pogodbo bi sicer lahko napisali tudi za celotno družbo, če bi bil interes, ampak ga očitno nikjer ni.
Ves svet deluje moralno! Tudi sam se v tem tekstu ne bom ukvarjal z etiko, kajti (etične) besede se pretakajo v predelih možganske skorje, ki zelo malo vplivajo na naše obnašanje. Bistvene odločitve sprejemamo s konsenzom preživetvenih gonov, ki so tesno stkani s hormonskimi uravnavami. Tudi naš moralni procesor je tesno povezan z zaznavanjem stresnih hormonov (nevarnost!), zato je pri odločanju veliko pomembnejši od ubesedenih etičnih procedur, ki jih lahko en-dva-tri izbrišemo iz spomina – s Freudom ali tudi brez njega. Ko gre za človekovo socialno odločanje, se zato človek vedno obnaša predvsem moralno (tj. v strahu pred svojo socialno izvrženostjo). Izjema so psihopati, ki jim moralni 116
Revija ISIS - Oktober 2012
procesor ne deluje. Vsak normalen človek pa pri nemoralnem dejanju trpi zaradi moralnega stresa, tj. strahu pred kaznijo – in če to traja, se slej ko prej zruši v bolezen, depresivnost, izgorelost. Brez močnih pomagal (pomirjevala, droge) človek ne more daljši čas ravnati nemoralno, kajti kmalu se začne hormonsko povzročena nespečnost in telo gre kljub terapevtom kmalu k vragu. Zaključek: vsi ljudje, ki jih gledate v svoji okolici in na TV, večinoma delujejo moralno in s čisto vestjo!
Ergo – ste presenečeni nad logičnim zaključkom? Ves svet deluje moralno! Tudi tajkun, ki si v nekaj mesecih prisvoji milijardno premoženje, tudi bančnik, ki pričakuje milijonsko nagrado za popolnoma zavožene kreditne posle; in nenazadnje tudi slehernik, ki obrtnika raje plača »na črno«, namesto da bi poravnal svojo obvezo do države, v kateri živi. Vsi ti ljudje imajo pretežno čisto vest in glede na njihovo zdravstveno funkcioniranje sklepam, da delujejo moralno.
Urbana in vaška morala Seveda pa so razlike v fiziologiji zadovoljevanja moralnega občutka v različnih kulturnih okoljih. Moralni procesor v vaški kulturi izoliranih kmetij in zaselkov napoveduje predvsem socialno (raz)sodbo maloštevilnih sosedov in sorodnikov. To so namreč tisti ljudje, od katerih je posameznik v malem okolju tradicionalno odvisen. Če