Zdr avniki v prostem času
Vedrina na prvi jesenski kulturno-umetniški prireditvi v ljubljanskem kliničnem centru Ksenija Slavec
Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (KUD) je 11. septembra 2012 po vročem poletju v razstavišče Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) ponovno prineslo vedrino popočitniško razpoloženih soustvarjalcev, svežino barv in glasbeni navdih kantavtorja in kitarista, absolventa medicine ljubljanske medicinske fakultete Benjamina Kovačiča. V Osrednji galeriji je razstavljal KUD-ov slikar Roman Planko, ki ga je predstavil akademski slikar Marjan Zaletel, v Mali galeriji pa se je predstavila Likovna sekcija Zlati žarek iz Sežane, ki deluje pod mentorstvom vodje Male galerije Jana Milkoviča. Vabilo na prireditev je pospremila vélika misel neznanega avtorja, ki v času hude družbene krize opozarja na pomen ohranjanja človeškega značaja:
Ko je izgubljeno premoženje, ni nič izgubljenega; ko je izgubljeno zdravje, je marsikaj izgubljeno; ko je izgubljen značaj, je vse izgubljeno.
Kantavtor in kitarist Benjamin Kovačič, absolvent ljubljanske medicinske fakultete, je z avtorskimi pesmimi in priredbami navdušil zbrane.
V tem duhu je tudi predsednica KUD-a prof. Zvonka Zupanič Slavec nagovorila zbrane z razmišljanjem slovenske filozofinje in etičarke Fani Okič, ki preko analize prvobitnih kultur in razumevanja razvoja družbe analizira sodobno družbeno stanje. Razume ga kot posledico prevlade patriarhata in monoteizma. Ženski je bila skozi čas odvzeta vodilna vloga v oblikovanju etosa družbe, kar se pozna na številnih področjih: posledično je bilo marsikje narušeno človeško dostojanstvo in dandanes je vse več ljudi ponižanih in razžaljenih prav v tej najosnovnejši vrednoti, ki pogojuje človekovo samospoštovanje. Iztočnica je dala misliti zbranim poslušalcem zrelejših let, ki globlje doživljajo spreminjanje sodobne družbe in njeno silno materializacijo.
Glasbenik in skorajšnji zdravnik Benjamin Kovačič Benjamin Kovačič se je s posebnim veseljem predstavil v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, saj je to mesto, kjer je prebil študijska leta in se srečeval na vajah z bolniki ter ob bolniški postelji in svojih učiteljih prišel do statusa absolventa. Zato posebej čuti, kako pomembno je v zdravstvene ustanove, še posebej bolnišnice, prinašati veselje, spodbudo in s tem prežeti bolnike ter zdravstveno osebje.
Benjamin je kitarist in kantavtor. Z igranjem kitare in petjem je pričel že v osnovni šoli. Izkušnje je sprva nabiral v različnih zasedbah, nato pa začel samostojno pot. Kmalu, že pri petnajstih letih so nastale tudi prve avtorske pesmi, ki jih predstavlja na številnih nastopih. Kljub temu, da se uči pozavno in solo petje, ostaja kitara njegova prva ljubezen. Pesmi nastajajo po navdihu in govorijo o raznovrstnih tematikah – potiho in iskreno. Najpogosteje ga nagovorijo notranja občutja in navdihnejo priložnostni dogodki. V njegovi poetični duši kmalu nastane ogrodje besedila, ko pa vzame v roke kitaro, se porodi pesem. Ženski lik in čustvena bližina sta osrednja motiva, glasba pa je zato čutno nabita in topla. Prikupen je bil tudi motiv njegove nečakinje, ki je izjavila, da ga ima rada do kosti, nakar je nastala prisrčna pesem. Ben je bogat v svojem duhu in zna z nastopom in sproščenim moderiranjem resnično navdušiti. Srčnost, ki jo izžareva, bo kmalu napolnila njegovo zdravniško ordinacijo ali bolnišnično sobo, glasba pa mu bo kot ljubica krajšala čas. Naj skozi življenje uspešno združuje eno in drugo.
Revija ISIS - Oktober 2012
111