Medicina odstotkov zbolelih letno pa tudi jetrnega raka. V Sloveniji ima prisotne serološke označevalce okužbe s HCV 30 odstotkov oseb, vodenih v programih nadomestnega zdravljenja z opioidi. Le 16 odstotkov pa je aktualno okuženih, kar je drugi najnižji delež med državami EU. Večji del teh oseb je okuženih z genotipom HCV 3, ki se zelo ugodno odzove na zdravljenje s pegiliranim interferonom alfa in ribavirinom. O ozdravitvi je govora ob dejstvu, da šest mesecev po končanem zdravljenju v krvi ni več zaznati virusnega bremena HCV RNK. V Sloveniji smo že leta 2007 eni prvih v Evropi izdelali smernice interdisciplinarne obravnave hepatitisa C pri odvisnih od prepovedanih drog. Glede na najnovejše podatke, predstavljene tudi evropski javnosti na konferenci Correlation, je bilo v letih od 2008 do 2010 v Sloveniji zdravljenih za hepatitis C 88 oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Večinoma so bili okuženi z genotipom HCV 3. Uspeh zdravljenja je bil zavidljiv, saj se je pozdravilo kar 91 odstotkov okuženih z genotipom 3 in 80 odstotkov okuženih z genotipom 1. To so do sedaj najvišji deleži ozdravljenih, zabeleženi v literaturi pri tej populaciji bolnikov. Ob tem je pomemben še podatek, da je le 6 odstotkov bolnikov predčasno prekinilo zdravljenje zaradi slabe predanosti zdravljenju (slabe adherence), kar je tudi najnižji delež, zabeležen v Evropi.
Ti podatki potrjujejo, da je multidisciplinarni pristop k obravnavi hepatitisa C pri osebah z boleznijo odvisnosti od prepovedanih drog danes vsekakor najučinkovitejši način obvladovanja te okužbe. Slovenski pristop tovrstne obravnave že služi kot model nekaterim drugim evropskim državam in predstavlja eno od izhodišč EMCDDA (urad EU za nadzor nad odvisnostjo od drog) za izdelavo smernic zdravljenja odvisnikov s hepatitisom C v državah Evropske unije. Te smernice naj bi zaživele leta 2013. V najsodobnejšem pristopu zdravljenja hepatitisa C genotipa 1, ki bo na voljo leta 2012, sta v obstoječo kombinacijo zdravil vključena še proteazna inhibitorja telaprevir in boceprevir. Raziskave so pokazale, da se bo delež ozdravljenih z njuno
uporabo povzpel še za 25 odstotkov. S tem se ne bo le zmanjšalo število kroničnih jetrnih bolnikov in smrti zaradi jetrnega obolenja, ki jih s pravočasnim ukrepanjem lahko preprečimo, ampak se bo tudi zmanjšal krog prenosa virusa. Zato je izjemnega pomena čimprejšnje odkritje okužbe in ustrezna obravnava vsakega okuženega pri specialistu, večinoma infektologu.
Prof. Janez Tomažič se je ukvarjal z vprašanji HIV/AIDS-a v Sloveniji. Vse od leta 2001 pri nas nimamo novookuženega intravenoznega uživalca drog, ob tem pa število novookuženih oseb vsako leto narašča predvsem med MSM. Žal izredno narašča število poznih diagnoz okužbe. Še vedno pa se v Sloveniji izrazito premalo oseb testira na tovrstno okužbo. V naslednjih 10 letih je cilj medicine ozdraviti okužbo. Odgovor na vprašanje: »Kdo, kdaj in kje naj se odloči, da bolniku predlaga zaupno testiranje na okužbo s HIV?« se je glasil: »Katerikoli zdravnik«. Pomembno je, da zdravnik, ki se odloči testirati bolnika, pozna test, ki ga bo uporabil, in pozna »obdobje okna«. Nikoli pa ne sme sporočati izvidov le na podlagi presejalnih testov, temveč mora počakati na potrditveni test. Danes je imperativ madicine: Testiraj in zdravi! In zakaj je dobro vedeti, da si okužen s HIV? V osebnem pomenu je zgodnejše zdravljenje povezano z daljšo pričakovano življenjsko dobo, v epidemiološkem pomenu pa osebe, ki vedo za okužbo, zaradi osveščenosti manj širijo virus. Osebe, ki prejemajo sodobno terapijo HAART, ki je že vseskozi na voljo tudi v Sloveniji, so manj kužne. Z vsem tem se prenos HIV zmanjša za dobrih 90 odstotkov. Kot pomembno pa naj še dodam, da je na plenarnem delu konference Correlation in na okrogli mizi odlično nastopila tudi uspešno zdravljena slovenska pacientka s hepatitisom C – danes neutrudna aktivistka, gospodična Eli Zamernik. Osveščena (nekdanja) bolnica, ki je lahko s svojim znanjem in s človeško toplino drugim bolnikom v izjemno pomoč in spodbudo za uspešno zdravljenje. E-naslov: cukovi@gmail.com
Vojaki so proti meflokinu – kakšna pa je vloga potovalne medicine v sodobnem svetu? Zoran Simonović, Alenka Trop Skaza
V Dublinu je od 6. do 8. junija potekala 4. Severnoevropska konferenca potovalne medicine (NECTM4). Konferenco so spremljale demonstracije irskih vojakov, pripadnikov mirovnih misij na malaričnih področjih, ki so posredno opozarjali na pogost neželen učinek antimalarika meflokina – nevropsihične težave različne intenzivnosti. Obstaja dvom, ali s(m)o potniki soočeni s psihičnimi in fiziološkimi izzivi na (po)potovanjih. Vsaka virtualna destinacija je 82
Revija ISIS - Avgust/september 2012
realno dosegljiva v 36 urah. Takšna je v povprečju inkubacijska doba najpogostejših nalezljivih bolezni, ki so jim izpostavljeni potniki. Sicer največ ljudi na potovanjih umre zaradi poškodb in nesreč v prometu. Ocenjujejo, da zaradi poškodb v prometnih nezgodah umre od 18.000 do 36.000 potnikov letno, v strokovni literaturi s področja potovalne medicine pa je nezgodam posvečena v povprečju ena stran, npr. malariji, zaradi katere umre bistveno manj potnikov, pa mnogo več.