Medicina Sklepne misli Kot ponavadi, je bilo strokovno srečanje organizirano tako, da je vsak udeleženec našel nekaj pomembnega in koristnega, kar mu bo pomagalo pri vsakodnevnem delu. Žal je dobro organizacijo strokovnega srečanja, dobro pripravljene in izbrane prispevke zasenčil uvod, ki smo ga lahko prebrali v zborniku letošnjega srečanja. Citiram: »Imam občutek, da so nekateri, ki so v življenju obiskali ali potrebovali storitev primarne – in to primarne zobozdravstvene dejavnosti, pozabili, da ta še obstaja. V uradnih javnih nastopih velikokrat pogrešam, da če je že govora o primarni, je to medicinska, ali pa o sekundarnih in vse več o terciarni zdravstveni dejavnosti, da zobozdravstvena ni omenjena. Kakor da ne obstajamo. Nekaj vzrokov je tudi znotraj ceha. Berite anonimke,
ki evidentno kažejo na avtorje in s tem razveseljujejo opazovalce, predvsem tiste, ki bi morali sistem urediti. Operirajo s poslanico: uskladite se. Kako naj se uskladimo, če nas posamezniki aktivno ločujejo.«
Iz napisanega lahko zaključimo, da je nekaj hudega in za zobozdravstvo nesprejemljivega. Ali je zobozdravstvo še vedno grdi raček v medicini? Zakaj nimamo nacionalnega programa za zobozdravstvo? Zakaj? Ali vse medicinske stroke niso nedeljivi del celotnega zdravstva? Prav zaradi tega ni presenetljivo, da se vse bolj glasno slišijo glasovi za samostojno zobozdravniško zbornico! Prav bi bilo, da se stroka (pa če je to zobozdravstvo) organizira in ceni po tem, kaj in kako dela! Ali nam je narejena krivica? Kako je bomo/bodo odpravili in ali ne bo že prepozno? Quo vadis, Domine?
Koloproktološki kongresi v letošnjem letu Pavle Košorok
Koloproktologija je nedvomno samostojna kirurška specialnost, čeprav se pogosto pojavlja tudi v okviru strokovnih srečanj, ki pokrivajo širša kirurška področja. V letošnjem letu sem sodeloval na treh takšnih sestankih. Konec maja 2012 je bilo srečanje v Letovicah (pri Brnu, Češka republika), ki je bilo zanimivo predvsem zato, ker smo letos praznovali 20. obletnico srednjeevropskih srečanj koloproktologov. Že v začetku so me ta srečanja v Brnu pritegnila, posebej zato, ker smo se srečevali kirurgi, ki smo večinoma prihajali iz »bivših« socialističnih držav. Aktivni pa so bili tudi Avstrijci, Nemci in izbrani, povabljeni gosti. Na teh sestankih smo se vedno počutili nekako enakopravni, kar pa ni vedno na velikih kongresih, kjer imajo glavno besedo vrhunski strokovnjaki iz velikih anglo-ameriških centrov. Seveda so delovne možnosti in tehnična sredstva pri njih velikokrat drugačna, pa vendarle tudi mi resno delamo in zdravimo bolnike ter dosegamo dobre uspehe pri zdravljenju. Prav zato je bilo jubilejno 20. srečanje srednjeevropskega združenja za koloproktologijo prijetna izmenjava delovnih izkušenj. Predstavili smo raziskave, ki jih naša ustanova dela skupaj z Mikrobiološkim inštitutom Medicinske fakultete, v katerih določamo genotipe humanih virusov papiloma v anogenitalnih bradavicah in analnih karcinomih. Študija je pomembna, saj se je pokazalo, da so najpogostejši povzročitelji tisti, ki jih zajema štirivalentno cepivo, zato je smiselno popularizirati cepljenje proti tej okužbi, ki preprečuje tudi razvoj raka materničnega vratu. 78
Revija ISIS - Avgust/september 2012
Dobro je bila sprejeta tudi predstavitev naših rezultatov zdravljenja notranjega prolapsa danke po Delormeju. Poseg delamo v dnevni bolnišnici in je eden od načinov, kako lahko pomagamo pri zaprtju. To nastane zaradi invaginacije danke, ki daje stalni občutek draženja in nepopolnega izpraznjevanja.
Prav tako so svoje izkušnje predstavili ostali povabljeni kolegi in domači kirurgi. Nekatera predavanja so bila namenoma provokativna. Poseben izziv je bil del testa, ki velja za evropsko koloproktološko licenco. Med vsemi odgovori je bil pravilen le eden in tega ni bilo vedno lahko izbrati. Moram reči, da je bil test