iz zgodovine medicine
Semmelweisov muzej medicine in farmacije Temelji Semmelweisovega muzeja medicine so bili položeni pravzaprav že z ustanovitvijo Kraljevega združenja zdravnikov Budimpešte (Budapesti Királyi Orvosegyesület), ki je nastalo leta 1837 in je že zbralo zavidanja vredno zbirko madžarske zgodovine medicine. Leta 1841 je združenje ustanovilo še knjižnico, ki se je nato iz leta v leto povečevala. Leta 1905 pa je združenje ustanovilo še Muzej zgodovine medicine, ki je svoja vrata javnosti odprl štiri leta kasneje. Muzej je obsegal zbirko relikvij, ki so jih zapustili preminuli člani združenja, pridobil pa je tudi druge izredno pomembne in neprecenljive relikvije iz zgodovine madžarske medicine. Podobno zgodovino nastanka ima Madžarsko farmacevtsko združenje (Magyar Gyógyszerészeti Társaság), znotraj katerega je leta 1906 József Ernyey na podlagi zbranih knjig in relikvij ustanovil zbirko zgodovine farmacije, na podlagi te pa je še istega leta nastal in odprl svoja vrata Madžarski muzej zgodovine farmacije (Magyar Gyógyszerészettörténeti Múzeum). Kasneje so muzejema zgodovine medicine in farmacije, ki sta bila torej sprva organizirana na ravni združenj in strokovnih društev, dodali še zbirki Združenja prostovoljcev prve pomoči Budimpešte (Budapesti Önkéntes Mentőegyesület), ki ga je ustanovil Géza Kresz leta 1910, in Muzeja javne higiene (Népegészségügyi Múzeum), ki je bil odprt leta 1931.
Žal pa danes te dediščine ne moremo občudovati v celoti. Med 2. svetovno vojno, še posebej med obleganjem Budimpešte, so namreč te zbirke utrpele veliko škodo; uničena je bila celotna zbirka Muzeja javne higiene, muzej Združenja prostovoljcev prve pomoči Budimpešte pa so izropali. Ko je leta 1947 Kraljevo združenje zdravnikov Budimpešte razpadlo in uradno prenehalo delovati, je njegove prostore zasedel Center za dokumentacijo sovjetske medicinske znanosti (Szovjet Orvostudományi Dokumentációs Központ), združenje pa je za sabo pustilo knjižnico, muzej in zgodovinske arhive. Podobna usoda je doletela tudi druge znanstvene organizacije in interesne skupine medicinske stroke, pa tudi zasebne bolnišnice in zdravstvene institucije, ki so jih vključili v centraliziran, državni zdravstveni sistem. Toda nekako je bilo treba poskrbeti za knjižnice, arhive in opremo teh organizacij in institucij. Leta 1951 je zato ministrstvo za zdravje izvedlo inventuro teh medicinskih zbirk, priključilo pa jim je tudi inventar, ki je pred tem spadal pod cerkveno vodene zdravstvene institucije in jih je po novem prevzela država. 1. maja je tako v prostorih nekdanje Bolnišnice bratov usmiljenja Buda (Budai Irgalmas Kórház) pod novo državno oblastjo ministrstvo ustanovilo Nacionalno medicinskozgodovinsko knjižnico (Országos Orvostörténeti Könyvtár). Knjižnica je dobila tudi nalogo zbrati vse medicinske knjige, izdane do leta 1900, ki so bile v lasti sicer ne več delujočih zdravstvenih institucij, društev in združenj, s čimer so postavili 54
Revija ISIS - Avgust/september 2012
Ignac Filip Semmelweis (fotografija neznanega avtorja, 1860–65, zbirka Semmelweisovega muzeja za zgodovino medicine). temelje za nacionalno zbirko madžarske zgodovine medicine. Večino tako zbranih knjig je sestavljalo 60.000 primerkov, ki so pred tem pripadali Kraljevemu medicinskemu združenju Budimpešte; tem pa so bile priključene tudi zbirke raznih ukinjenih zdravstvenih institucij in bolnišnic, ki so bile razseljene v prvih letih po vojni pod sovjetsko oblastjo.
Nacionalno medicinskozgodovinsko knjižnico je upravljal Ákos Palla (1903–1967). Palla je še z dvema (in kasneje tremi) kolegi začel organizacijo knjižice v mnogo premajhnih prostorih. Čeprav sta bila sprva legalni status pa tudi zanimanje za zbirko nejasna, soočali in so se tudi z nekaterimi drugimi problemi, je po obdobju napornega dela Nacionalna medicinskozgodovinska knjižnica leta 1952 le odprla vrata raziskovalcem in zainteresirani javnosti, od jeseni istega leta pa so potekala vsak drugi teden tudi odprta predavanja, ki so jih izvajali priznani raziskovalci medvojnega obdobja, pa tudi člani mlade generacije raziskovalcev,