Iz evrope
Opremljenost ambulant družinske medicine Lansko leto je hrvaško Ministrstvo za zdravstvo izdalo pravilnik, kako mora biti opremljena ambulanta družinske medicine. Pravilnik naj bi stopil v veljavo v treh letih od dneva veljavnosti zakona, vendar pa zakon pušča ob strani vprašanje, kdo naj to plača, in navaja le, kakšna naj bo opremljenost. Za opremo je dolžan poskrbeti ustanovitelj, največkrat občina ali država, denarja pa ni. Tako imenovana »glavarina« pokriva režijo ordinacije, stroške za zdravila in obvezilni material ter plače zdravnika in medicinske sestre.
Izvršni odbor zbornice je zato sklenil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje. Anketa je zajela 500 ordinacij, večji del družinskih, pa tudi pediatrične in ginekološke.
Analiza rezultatov je pokazala, da je odstotek osnovne opreme odvisen od vrednosti opreme. Lopatico za pregled žrela ima 92,7 odstotka ordinacij, defibrilator pa le 13,7 odstotka. Preseneča, da ima EKG-aparat, ki bi nekako spadal k defibrilatorju, oziroma obratno, 63,7 odstotka ordinacij. Med manj kot petdeset odstotkov posameznih kosov opreme štejejo: avtoklav, rezervna kisikova bomba, čelno zrcalo, oftalmoskop in tabele za pregled ostrine vida. Večina (74,4 odstotka) zdravnikov trdi, da so obstoječo opremo priskrbeli sami.
Pobuda zbornice je torej hvalevredna, le denarja anketa ne bo priskrbela. Vir: Liječničke novine, maj 2012 Prevedel in priredil Boris Klun
E-naslov: boris.klun@gmail.com
Starost in spol Ne le spol, tudi starost je pomembna pri izbiri zdravnika in/ ali terapevta. In to ne le zdravnikova, marveč tudi bolnikova – v tem primeru gre za povezani količini.
Izsledki raziskav med bolniki/uporabniki zdravstvenih proizvodov in storitev in njihovimi svojci pričajo, da si večina raje izbere malce starejšega zdravnika. Predvsem zaradi njegovega bogatega praktičnega znanja in izkušenj, pa tudi zaradi ugleda in vpliva, ki sta povezana z njegovo strokovno referenco in človeško naravo. Skupina neodvisnih francoskih raziskovalcev, ki je sklenila vzeti pod drobnogled ključne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za določenega zdravnika, je s poglobljeno raziskavo na prostovoljcih ugotovila, da imajo ljudje danes težave
predvsem, ko morajo izbirati med mladostjo, energičnostjo, moderno vzgojo in izobraževanjem ter sodobnostjo mladih zdravnikov in zanesljivo umirjenostjo in bogato praktično osnovo njihovih starejših kolegov. Znanstveniki z univerze v Lionu pa so z vrsto študij prišli do zanimive, nepričakovane ugotovitve, da se dolgoletne praktične izkušnje pri odločitvi oziroma izbiri lahko izkažejo tudi za negativne. Dodatne raziskave so pokazale, da imajo sodobni uporabniki najraje zdravnike srednjih let, v starostnem razredu od 40 do 55 let, za katere so prepričani, da so najboljši strokovnjaki in dobri ljudje. Viri: Science et Vie, Psychologie Heute, Paris Match Nina Mazi
Revija ISIS - Avgust/september 2012
19