Iz evrope
O obvarovanju ter spreminjanju Uvodnik predsednika zbornice W. Dornerja Razvoj v področju elektronike nam kaže temeljno težnjo, ki v naši družbi grabi vse dalje ter okoli sebe: Tisto, kar je bilo še pred kratkim »top«, je danes že docela zastarelo. Da se razumemo: ne nasprotujem razvoju; prav nasprotno. Ko je šlo za novosti, sem bil vedno eden tistih, ki so nove tehnologije uvajali in jih – če so se obnesle – tudi spodbujali. Duh časa (Zeitgeist) in razvoj družbe seveda nista šla brez sledu mimo zdravnikov. Sploh pri še tako visokih etičnih in osebnih zahtevah se ne moremo izločiti iz skupnosti. Medtem pa živimo v družbi, v kateri se preoblikovanje želje po moči za vsako ceno vse bolj premika od smeri pogajanj v smer nasilja. Če nekdo doseže položaj, na katerem se domnevno v rokah drži dotlej neznana moč, to moč tudi neusmiljeno izkorišča. Ob tem mnogi pozabljajo, da je potem – ko se povzpnejo visoko – mogoče tudi omahniti ali zgrmeti v globino.
Težnje, vse podreti in začeti na novo, je mogoče videti povsod: tako v veliki kot v mali politiki. Tisto, kar se je v Avstriji izkazalo (kot dobro), naj bi se postopoma izstradalo do propada. To zadeva – žal to moramo povedati – tako koncesionarsko kot stacionarno področje. Tisto, o čemer se je pred petimi ali šestimi
leti le razmišljalo ali komaj šušljalo, se danes javno razglaša, npr. podržavljen zdravstveni sistem na ravni dežel. Kar zadeva naše zdravstvo, se ne morem znebiti vtisa, da se nas zdravnice in zdravnike uporablja le kot lišp za domnevno dobrobit pacientov. V resnici pa se od svobode izvajanja poklica pri zdravnicah in zdravnikih reže rezina za rezino ter se z vsemi mogočimi in nemogočimi triki poskuša sistem preoblikovati v politično orientiranega.
Kdor brezobzirno uniči vse tisto, kar je bilo zgrajeno v desetletjih, bo prej ali slej dognal, da pač vse ni bilo tako zanič. Primera Velike Britanije pač ne velja posnemati: Tam imajo politiki obilo dela z vzdrževanjem minimuma medicinske oskrbe. Tako ob koncu tedna iz Evrope uvažajo zdravnike, da skrajšujejo čakalne dobe npr. za operacije kolka. Spremembe: da; prilagajanje: da – a vse z občutkom za mero (Augenmaß) ter s ciljem. Ob tem ni treba na novo odkrivati sveta. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 11, 10. junij 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si
Zdravstvene zavarovalnice (Krankenkassen): 291 mio. EUR presežka V letu 2011 so zdravstvene zavarovalnice prigospodarile 291 mio. EUR. Tako je dosežek (Gewinn) sicer manjši kot leta 2010 (362 mio. EUR), je pa več, kot je bilo napovedano v februarju (240 mio. EUR). Tako se je prvič zgodilo, da je bila bilanca pri vseh zavarovalnicah uravnotežena ali pozitivna. Koroška GKK je imela največji presežek, + 4,2 odstotka (30,2 mio. EUR). Sledijo: štajerska GKK: + 3,3 odstotka (48,6 mio. EUR); zgornjeavstrijska GKK: + 2,2 odstotka (20,8 mio. EUR); salzburška GKK (9,4 mio. EUR), spodnjeavstrijska GKK (24,9
mio. EUR) imata obe presežek + 1,3 odstotka. Dunajska GKK: + 0,3 odstotka (9,2 mio. EUR). Tirolska in vorarlberška GKK imata uravnoteženo bilanco. Od poklicnih zavarovalnic se je najbolje odrezala BVA (zavarovalnica javnih uslužbencev) s presežkom 82 mio. EUR. S presežkom iz leta 2011 naj bi se odplačala »še vedno obstoječa gora dolga«, ki znaša 280 mio. EUR. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 11, 10. junij 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
E-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.si
Smrtni primeri med nosečnostjo prepolovljeni po vsem svetu Število smrtnih primerov med nosečnostjo ali med porodom se je v zadnjih 20 letih po vsem svetu skoraj prepolovilo. V primerjavi z letom 1990, ko je med nosečnostjo umrlo 543.000
žensk, jih je bilo leta 2010 samo še 277.000. A po podatkih agencije UNFPA še vedno vsaki dve minuti neposredno po porodu umre po ena ženska. V azijski deželah se je število Revija ISIS - Avgust/september 2012
17