Zdr avniki v prostem času
Maldivi Tomaž Rott
Zapis je le ozek omejen pogled na maldivijsko otočje skozi linico, tako zaradi časovno kratkega bivanja kot tudi zaradi le lokalnega spoznavanja sicer predvsem na dolgo razsejanega koralnega otočja. Zato je poleg nekaj splošnih podatkov navedenih le nekaj pripetljajev in vtisov v našem izbranem letovišču in njegovi neposredni okolici.
Značilnosti arhipelaga Šeststo km jugozahodno od Šrilanke, na skrajnem jugozahodu Indije, poteka od severa do juga, deloma že preko ekvatorja, na površini 90.000 km2, 754 km dolg in do 118 km širok pas maldivijskega otočja, ki ga uradno sestavlja 1.192 koralnih otokov v dveh verigah 26 velikih atolov. Že ti podatki kažejo, da koralni otok ni isto kot atol. Beseda atol naj bi izvirala iz maldivijske besede atolu. Atol v pravem pomenu besede predstavlja običajno nepravilno ovalno ali okroglasto oblikovan koralni greben, ki je nastal oziroma zrasel v sto tisoč letih okrog sesedajočih in potapljajočih oz. na Maldivih potopljenih ognjenikov, kar dokazuje tudi dno morja pod maldivijskimi otočki, ki je tamkaj izredno razgibano. Nadaljnja rast koral na odmrlih in sesedlih plasteh pripelje do večanja in višanja koralnega grebena, ki se ponekod dvigne iz vode, poraste ga skromno rastlinje, med katerim prevladujejo palme, in tako nastajajo koralni otočki. Koralni otok je torej ožji pojem od atola. Križanke z odgovorom atol za koralni otok nekoliko zavajajo, kot tudi slovarji, ki atol definirajo nekoliko nelogično kot koralni otok obročaste oblike z laguno v sredini. Na otoku se velikokrat zagozdijo kokosovi orehi, ptice na krilih ali v iztrebkih prinesejo semena in nastane lahko pravi robinzonski otok s palmami in podrastjo. In to Maldivi so, brez hribov in rek. Podatki o številu otokov so zelo različni. Kljub uradnemu številu 1.192 jih ocenjujejo na 1.300 do 13.000! Za otok verjetno lahko proglasimo le del poraščenega koralnega grebena oz. atola, ki štrli nad vodo, ne pa vsake apnenčaste škrbine.
Ko si z letala ogleduješ atole Maldivov, imaš vtis, kot bi na morju ležali naftni madeži ali bolj ekološko gledano predstavljajo belo obrobljeni atoli oljne madeže na vodi. Domačini živijo na približno 200 otokih, na te otoke turisti ne morejo, da ne bi kvarno vplivali na življenje otočanov. Prebivalcev na otokih je približno 330.000, od tega skoraj 104.000 v glavnem mestu Male. Otočani živijo od ribolova z letnim ulovom okrog 40.000 ton, v katerem prevladujejo tuni, kmetijstva z gojenjem banan, papaje, manga, in od ladjarstva. Nekaj pa prinese tudi turizem. Turisti pa imajo še vedno dovolj izbire med sicer preko sedemdesetimi nenaseljenimi in le turizmu namenjenimi otoki z različno kakovostjo ponudbe in seveda tudi ustrezno spremenljivo ceno. 116
Revija ISIS - Avgust/september 2012
Zgodovina otočja Poenostavljeno jo delijo na obdobji pred in po sprejetju islama leta 1153. Prve naselitve naj bi bile okrog 500 let pr. Kr. Thor Heyerdahl pa meni, da naj bi otoke in morebitne praprebivalce poznali že 2000 let pr. Kr. Egipčani, Mezopotamci in kulture reke Inda. Omenja poganske častilce sonca Redine, ki so izginili neznano kam ali pa se pomešali s kasnejšimi budisti. Verjetno pa so bili prvi prebivalci med 5. in 3. stoletjem pr. Kr. Dravidi, praprebivalci Indije.
Po vzponu islama so se v politiko dežele v 16. stoletju pričeli vpletati Portugalci, v 17. stoletju Nizozemci in v 18. stoletju Britanci. Vendar pa so kolonialno prevlado naštetih verjetno preprečili oddaljenost otočja, malarija, pomanjkanje ustreznih pristanišč in ne nazadnje pomanjkanje obdelovalne zemlje. V nemirnih političnih razmerah so Maldivi predstavljali sultanat, dalj časa dinastični in dedni, po letu 1932 pa je bil sultan voljen. Leta 1953 so razglasili republiko, malo kasneje se je povrnil sultanat, dokler ga leta 1968 niso dokončno odpravili in ponovno razglasili republiko. Politično življenje je tudi sedaj relativno nestabilno, tropski vročini ustrezno nemirno. Podobno kot pri nas, kar do neke mere opravičujejo v zadnjih letih tropske temperature.
Flora in favna Razpotegnjeno otočje ob ekvatorju je sestavljeno iz koralnih otokov, ki segajo do manj kot 3 m (po nekaterih podatkih je najvišji naravni vrh 2,4 m) nad morsko gladino (povprečna višina naj bi bila 1,5 m), dolgi so največ do 8 km. Tudi v Guinessovi knjigi predstavljajo Maldivi najnižje ležečo deželo. Skupne kopne površine je le 298 km2, skoraj brez rodovitne zemlje. Temu ustrezna je malovrstna flora in favna. Številne so predvsem kokosove palme, rastejo tudi kruhovci, indijski figovci, mangrove, bambus, bananovci, ponekod sladki krompir, proso, lubenice, ananas, agrumi. Med kopenskimi živalmi lahko naletiš na sive čaplje in predvsem ob mraku dokaj velike netopirje, ki se hranijo s sadjem (mi smo ga brezuspešno iskali, verjetno bi tudi morali letati naokoli), kuščarje, od domačih živali poleg mačk kokoši, zajce, redke so koze in krave. Čeprav je bilo otočje včasih malarijsko področje, pa sedaj (ob vseeno priporočljivem repelentu) ni večjih problemov s komarji in drugimi insekti. Te verjetno deloma prežene tudi stalen rahel vetrič (vsaj med našim bivanjem), ki tudi čez dan omogoča gibanje pod sicer vročim zenitnim soncem, saj se temperature gibljejo med 24 in 37o C.
Bogat pa je morski živelj, 700 vrst rib, deloma koralnih (preko 3/4 koralnih rib sveta naj bi bilo na Maldivih), deloma iz odprtega morja (kiti, želve, delfini, morski psi, mante, skati). Pomembne so seveda kamnite korale, Scleractinia, ki se med seboj razlikujejo