Zdr avniki v prostem času
Tudi letos je bilo prizorišče koncerta Pro medico zasedeno do zadnjega kotička (kljub dodatnim 100 sedežem). Častitljivo dvorano Kazine (v kateri je zasedala prva skupščina Republike Slovenije), ki sicer ni najbolj ustrezna za tako obsežen spored, kot je bil nastop orkestra in baletnih plesalcev, je dekan ljubljanske Akademije za glasbo, profesor Andrej Grafenauer, dal brezplačno na razpolago.
Musica amor noster
Poslovilni koncert profesorja Pavla Kornhauserja Boris Klun
Medicina in glasba?
Prav gotovo svojevrsten fenomen, saj imamo zdravniki posebno nagnjenje do glasbe v vseh oblikah, kot ustvarjalci, še večkrat kot izvajalci, pa do solistov, pevcev, instrumentalistov v orkestrih in članov zborovskega petja. Če se ozremo po nekaterih drugih akademskih poklicih, bomo kmalu na koncu s preštevanjem in še tisti redki so navadno le zagnani posamezniki. Komorno zasedbo bi že težko našli, orkestri pa so prej domena policije in gasilcev.
Iskanje vzrokov pustimo ob strani. Morda umik iz materialnega vsakdana, pribežališče svobodne ustvarjalnosti, morda iskanje enako usmerjenih in iščočih ali pa pozaba neprestanih, dan in noč prisotnih glodajočih skrbi. Morda vsakega nekaj. Empatija in glasba stojita druga ob drugi.
Pustimo ob strani obdobje bratov Ipavec, zdravnikov in komponistov, katerih dela so bila kar nekajkrat izvajana tudi na sedanjih zdravniških koncertih. Takrat je ob robu tako imenovanih Plečnikovih dnevov, pred več kot štiridesetimi leti, nastala majhna, ad hoc zbrana komorna skupina, ki jo je nekako »spravil vkup« takratni predstojnik Inštituta za patologijo, prof. dr. Lenart, široko razgledan zdravnik in tudi sam ljubiteljski čelist. 108
Revija ISIS - Avgust/september 2012
Novi klinični center, velikanski korak napredka v slovenski medicini, je ob izbruhu novih idej sprožil misel na ustanovitev kulturne skupine, ki bi poleg glasbe zajela še druge dejavnosti. Tako je bilo pred približno tridesetimi leti ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo, imenovano po dr. Lojzu Kraigherju (predlagal je profesor Kornhauser), književniku in pobudniku slovenske Medicinske fakultete, ki naj bi se razširilo poleg glasbe še na druge kulturne dejavnosti. Srečne okoliščine so pripomogle, da se je našlo nekaj denarja za »obratni kapital«, tudi klavir je bil v njem.
V tem okviru je nastala komorna skupina Pro medico, najprej kot klavirski kvintet, kasneje pa po potrebi in predvsem po možnostih v različnih komornih zasedbah. Izvajalci so se menjavali, dva (M. Zupan in prof. Kornhauser) sta ostala zvesta do danes. Istočasno so nastajale, lahko rečemo številne, skupine, od pevskih zborov do orkestralnih in pihalnih zasedb, ne le v zdravniških zasedbah, temveč ob sodelovanju vseh vrst medicinskih poklicev. Izvajalci so se pogosto menjali, nekatere skupine se niso obdržale. Ne gre pozabiti, da ima zdravstvo, kot malokateri drug poklic, popolnoma neurejen delovni čas, nočno delo, nujne dogodke, kar obremenjuje ne le družinsko življenje, temveč tudi redne vaje (po pravilu neredne) in sestanke in ti so