Zdr avniki v prostem času
Ob predstavitvi filma »Umetnost za zdravje« Kulturno-umetniškega društva (KUD) dr. Lojz Kraigher Tomaž Rott
Naša dolgoletna predsednica me je zaprosila, da kot eden od članov KUD-a, ki sem z njim živel od njegovega nastanka in sodeloval v kulturnem življenju Medicinske fakultete in Kliničnega centra že nekaj let poprej, povem nekaj besed o KUD-u in tudi nekaj besed novi KUD-ovi zgoščenki (DVD-ju) na pot. Ob tem sem se počutil kot fosiliziran kudovec, kar ima tako dobre kot tudi slabe strani. Slabo je, ker me spominja na moja leta, ko začutim nostalgijo za zanimivimi, a nepovratnimi preteklimi leti. Dobro pa je to, da lahko, podobno kot pri vsakem fosiliziranem organizmu, nekaj manjka, redki fosili so popolni, ta pomanjkljivost pa me opravičuje, če nehote pozabim poudariti kaj pomembnega.
Ne maram visokoletečih besed o prizadevnosti in nesebičnosti članov KUD-a. Preprosto, radi pojemo, igramo, ustvarjamo, tako zase kot za vse druge, za sodelavce, bolnike, redne ali slučajne obiskovalce prireditev. Morda v našem ustvarjanju lahko najdete tudi nekaj zase. In če vam je kaj všeč, je za vse nas to največja nagrada.
Pri rednem delu marsikdo zaradi strokovne specializiranosti in majhnosti države službe enostavno ne more zamenjati in 30- ali 40-letno delo med istimi obrazi lahko postane duhamorno. Že v zakonu je potrebno veliko kompromisov za ohranitev zveze s partnerjem, še mnogo težje pa je to med ljudmi, ki si jih nismo sami izbrali, med katerimi je toliko različnih mnenj, hotenj, lahko tudi nestrpnosti, nerazumevanja in še česa hujšega. Namesto sproščenega dela v veselju, ki te motivira, moreča napetost. Podoživljal sem reklo, ko mačke ni doma, miši plešejo – velikokrat smo lažje in hitreje opravili delo, ko nismo bili pod stalnim pritiskom pretirano resnih, zaskrbljenih in nezaupljivih predstojnikov. Na drugi strani pa sem pri sodelovanju v mednarodnih študijah lahko našel mnogo več sproščenosti kljub resnosti dela. Ko ljudje v takih tesnobnih in neodkritih razmerah zapuščajo službo, so večkrat zagrenjeni in razočarani nad odnosi. Pri KUD-u pa se generacije mnogo hitreje menjajo, mnogo je novih ustvarjalnih idej, ki jih prinašajo novi in mladi rodovi, in ker ni glavni motiv prestiž, je mnogo več povezanosti in iskrenega prijateljstva. Ob zapuščanju določene kulturne sredine te vedno navdaja nostalgija, ostajajo prijateljstva, ki te spremljajo vse življenje.
KUD je včasih pravo pribežališče nepotešene svobodne ustvarjalnosti. Zato ni čudno, da so v njem tudi profesionalno izobraženi umetniki, ki si ne želijo napornega in včasih brezosebnega in brezobzirnega boja v profesionalnem okolju, ampak udejanjanja svojih želja in sposobnosti med ljubitelji umetnosti. Umetniško izpovedovanje je nedvomno eno od dopolnil k rednemu delu. Četudi te dodatne dejavnosti obvezujejo, pa so obveznosti manj stresne in bolj sproščujoče kot redno delo.
V ljubiteljskih društvih se zbirajo tisti, ki imajo skupne cilje, lepoto v sliki, glasbi, fotografiji, plesu itd., medsebojno razumevanje in iskreno 88
Revija ISIS - Julij 2012
sodelovanje in pomoč pri ustvarjanju, nesebično posredovanje vsega lepega drugim, kjer praviloma ni misli na zaslužkarstvo in koristi. Tu si je mogoče izbirati prijatelje, sodelovati in ustvarjati z enako mislečimi, običajno brez vsake zunanje prisile, neodvisno in svobodno.
V tem je duša ljubiteljstva, o katerem nekateri govorijo kot manj vredni kulturi v primerjavi s profesionalno. Vendar vsaj na nekaterih področjih, prav pri zborovskem petju, slikanju, fotografiji, lahko amaterizem doseže ali celo preseže profesionalizem, še posebno, če ti pomagajo bolj izkušeni in ustrezno izobraženi. Kaj vse dosegajo naši ljubiteljski zbori pod vodstvom ustvarjalnih mentorjev in dirigentov! Res pa je nevarno prečkati tanko črto med ljubiteljstvom in profesionalizmom, ki je lahko preveč obvezujoče in zato manj spontano. KUD je dopolnil 33. leto, torej Kristusova leta. V tem smislu lahko omenim, da so pred Kristusovim časom oz. nastankom KUD-a že obstajale posamezne instrumentalne skupinice: skoraj 40 let mineva od nastanka klavirskega kvinteta z imenom Pro medico, nekaj mlajši je godalni kvartet Mašera, ki predstavlja korenine sedanjega zdravniškega orkestra Camerata medica, prva vokalna skupina je bil leta 1977 ustanovljen moški pevski kvintet dr. Janez Plečnik (ki so ga kot začetni kvartet izključno patologov zlobno poimenovali tudi Bele kosti), pred ustanovitvijo KUD-a so delovali likovniki, šahisti, recitatorji in še več posameznih glasbenikov.
Nastanek KUD-a je mogoče primerjati s plazom, ki so ga sprožile omenjene praskupinice. Vsako plazovito področje je potrebno prečiti v popolni tišini, vendar pa so tam na patologiji bučno hreščeč in škripajoč godalni kvartet ter glasno vpijoč pevski kvintet in v kliničnem centru glasovito muziciranje klavirskega kvinteta kljub zapovedani tišini (da ne bi prebudili živih in mrtvih) sprožili velik plaz, ki je iz nekaj deset zanesenjakov razpredel široko mrežo danes več kot 500-članskega KUD-a. Plaz je prinesel raznovrstno in bogato kulturno življenje.
Navadno se ljudje za nepredvidljive dogodke, spočetja česa novega, neradi silijo, da bi priznali očetovstvo, saj lahko postane povezanost s KUD-om nedvomno tudi dodatna zunajzakonska zveza, ki zaradi udeležbe na vajah in nastopih tudi lahko sproži ljubosumje (kar se je dokazljivo tudi v resnici zgodilo). Vseeno pa v tem primeru očetovstvo brez genetskih analiz z mirno vestjo lahko pripišemo žal že pokojnemu profesorju patologije dr. Ivanu Francu Lenartu. Ta je pred 42 leti pričel z organizacijo multidisciplinarnih monotematskih strokovnih sestankov, posvečenih bratu arhitekta Jožeta Plečnika, prof. dr. Janezu Plečniku, prvemu učitelju anatomije na takrat še nepopolni Medicinski fakulteti v Ljubljani in sodelavcu odkritelja krvnih skupin, prof. dr. Karla Landsteinerja z Dunaja. Ker je bil prof. Lenart tudi aktiven glasbenik,