Medicina
Kaj najbolj vpliva na cepljenje?
Poročilo s strokovnega posvetovanja o cepljenju v celjski regiji Alenka Trop Skaza Tudi letos smo se zdravniki in medicinske sestre celjske regije zbrali na strokovnem posvetu o cepljenju. Uspešnost cepljenja je sestavljena iz različnih segmentov in velikokrat je komunikacija tista, s pomočjo katere dosežemo končni cilj – cepljenje otroka. Zaradi tega je bil letošnji program v prvem delu posvečen komunikaciji in pojasnilni dolžnosti pred cepljenjem, sledile pa so teme o sestavinah v cepivih, incidentih v zdravstvu in cepljenju proti hepatitisu A in hepatitisu B. Tradicionalna lokacija je Thermana Laško, posvet smo organizirali Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Inštitut za varovanje zdravja. Udeležba je bila pričakovano odlična, program, glede na rezultate ocenjevalne ankete, pa aktualen in zanimiv.
Nacionalna koordinatorica cepljenja, prim. doc. dr. Alenka Kraigher, je predstavila Program cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2012. Program zaenkrat še ni objavljen, trenutno velja program iz leta 2011. Novosti v samem programu glede koledarja obveznih cepljenj ni. Spremembe se nanašajo na zamenjavo cepiv zaradi spremembe izbranega proizvajalca. Namesto trivalentnega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter cepiva za otroke in odrasle proti hepatitisu B proizvajalca GlaxoSmithKline Biologicals so izbrana cepiva proizvajalca Merck, Sharp & Dohme. Omenjena cepiva so v shemah cepljenja zamenljiva. Oseba, ki je prejela prvi odmerek enega cepiva, lahko prejme naslednje odmerke drugega cepiva. Za cepljenje otrok in odraslih, ki imajo kronično ledvično odpoved, so v preddializnem obdobju oziroma so dializni bolniki, pa se za cepljenje proti hepatitisu B še vedno uporablja cepivo proizvajalca GlaxoSmithKline Biologicals, in ne proizvajalca Merck, Sharp & Dohme.
nasvetov. To povzroči tudi nezadovoljstvo zdravstvenih delavcev, rezultat pa je obojestranska frustracija. Dejstvo je, da medicina doživlja krizo zaupanja, prisotno je pomanjkanje časa, kemizacija medicine in depersonifikacija bolnika. Je pa empatija bistvena značilnost dobre komunikacije, njena srčika je poslušanje.
Pojasnilno dolžnost pred cepljenjem je predstavila prim. doc. dr. Alenka Kraigher. Dolžnost zdravnika je, da pacienta/starše na razumljiv način seznani z informacijami, ki jih mora(jo) poznati v zvezi s cepljenjem. Poleg strokovne obveznosti ga k temu zavezuje izpolnjevanje pravnih obveznosti zaradi spoštovanja Zakona o pacientovih pravicah ter spoštovanja Ustave RS. Pojasnilna dolžnost je obvezna pred postopkom cepljenja ne glede na vrsto cepiva, lokacijo cepljenja in starost osebe. V primeru obveznih cepljenj je priložnost za komunikacijo o cepljenju z (bodočimi) starši že v materinski šoli, ob prvem sistematičnem pregledu v prvem mesecu starosti. Gradiv, ki pojasnjujejo delovanje cepiv, cepljenje in nalezljive bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, je veliko na spletnem naslovu http://www. ivz.si/cepljenje.
Zdravnik je dolžan predstaviti dejstva v zvezi s cepljenjem: od ciljev cepljenja, verjetnosti uspeha, pričakovane koristi, poteka cepljenja, tveganj v zvezi s cepljenjem in do opisa najpogostejših možnih neželenih pojavov. Poleg teh gradiv naj zdravnik pred cepljenjem omogoči vpogled v navodilo za uporabo zdravila (PIL), ki se nahaja v ovojnini s cepivom. Dobra in profesionalna komunikacija krepi partnerstvo in zaupanje, je pol uspeha zdravljenja in tri četrt uspeha cepljenja. Pred cepljenjem je modro izpolniti standardizirani vprašalnik in zapisati v
O komunikaciji in prenosu teoretičnih osnov v prakso je spregovorila Nuška Čakš Jager. Komunikacija je proces, v katerem vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in interpretirajo sporočila oziroma simbole, ki so povezani z določenim primerom. Za uspešno komunikacijo morata partnerja imeti enak ali zelo podoben znakovni sistem. Sporočilo medicinske sestre bolniku, ki so ga sprejeli v bolnišnico: »Zdaj se pa slecite in pojdite v posteljo, takoj bom prišla za vami,« se lahko razume tako in drugače.
V medicini se (pre)pogosto dogaja, da se namesto komuniciranja uporablja podajanje informacij. Pri tem gre za enostranski proces prenosa vsebin na prejemnika, ki ostaja pasiven. Ustrezna komunikacija v zdravstvu je pomembna za bolnika/uporabnika zdravstvenih storitev in za zdravstveno osebje. Porušeno ravnovesje privede do začaranega kroga zaradi odtujitve bolnika, kar vodi v njegovo nezadovoljstvo in neupoštevanje zdravstvenih
Predavateljice od leve proti desni: Nuška Čakš Jager, Veronika Učakar, prim. doc. dr. Alenka Kraigher, Lucija Beškovnik, prim. dr. Alenka Trop Skaza in Alenka Pelko. Revija ISIS - Julij 2012
61