Medicina raziskovanju multimorbidnosti (sočasne prisotnosti več bolezni, kjer gre lahko tudi za sočasno prisotnost telesnih in duševnih bolezni), ki se najpogosteje pojavlja pri starostnikih. Multimorbiden bolnik zahteva celosten in v bolnika usmerjen pristop, kar ne pomeni zgolj upoštevanja kliničnih smernic za vse bolezni, ki jih bolnik ima. Več bolezni pomeni tudi več zdravil in tveganje za neželene učinke zdravil zaradi interakcij med njimi in potencialne škodljivosti v organizmu starostnika, tako da je eno od pomembnih sporočil, da je potrebno pri starostnikih skrbno pregledovati spisek predpisanih zdravil in po smernicah priporočen način zdravljenja stalno prilagajati bolniku in ciljem zdravljenja. Kar nekaj predstavljenih raziskav je obravnavalo odnos med bolnikom in zdravnikom, profesionalno komunikacijo ter pomen vzpostavitve empatičnega odnosa za izide zdravljenja ter pomen učenja pri oblikovanju lastnosti, ki opredeljujejo zdravnika kot profesionalca.
Več raziskav je obravnavalo populacijo migrantov in drugih marginalnih skupin bolnikov, ki zaradi svojega drugačnega kulturnega in verskega ozadja ter pogosto težav v sporazumevanju z zdravnikom zahtevajo drugačen pristop.
Na novejših raziskovalnih področjih se raziskovalci še pogosto srečujejo s problemom definicije pojmov in iskanjem najprimernejše raziskovalne metodologije, ki bi zadovoljivo odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja, tako da izzivi za prihodnost ostajajo. Srečanje je odlično uspelo, tako strokovno kot organizacijsko. Mnogi udeleženci so se nam osebno zahvalili za odlično organizacijo ter prijetno druženje ob ogledu naših ambulant. Srečanje smo organizirali ob podpori in pomoči številnih sodelavcev in organizacij, med katerimi velja še posebej omeniti osebje Zdravniške zbornice Slovenije, Zdravstveni dom Ljubljana, Zavod za razvoj družinske medicine, Združenje zdravnikov družinske medicine, Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter farmacevtske sponzorje: Pfizer, Boehringer Ingelheim, Krko, Bayer HealthCare in AstraZeneca, ki so nam finančno pomagali pri organizaciji srečanja. Naslednje srečanje mreže EGPRN bo v Antwerpnu v Belgiji v oktobru letos in verjamemo, da slovenski aktivni udeleženci na srečanju ne bodo manjkali. E-naslov avtorice Marije Petek Šter: marija.petek-ster@mf.uni-lj.si
7. posvet o kronični bolezni srca z mednarodno udeležbo: mitralna zaklopka Iztok Gradecki
V dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je 21. aprila potekal že sedmi posvet o kroničnih boleznih srca, tokrat posvečen celovitemu pristopu pri zdravljenju bolezni mitralne zaklopke. Zaradi daljše življenjske dobe ljudi v industrializiranih deželah se je povečalo število bolnikov z okvarami srčnih zaklopk. Prevladujejo degenerativne bolezni zaklopk, najpogostejši okvari sta aortna stenoza in mitralna regurgitacija. Lani smo pripravili zelo dobro obiskan posvet o aortni stenozi, izbrana tema letošnjega posveta je bila zato logična izbira.
je bilo pridobiti točne podatke o tipu in obsegu anatomskih poškodb, mehanizmih regurgitacije, vzrokih, volumnu regurgitacije in popravljivosti zaklopke. Bistveno je bilo spoznanje, da je nujno razlikovati med organsko (primarno) in funkcionalno
Zdravljenje in diagnostične preiskavne metode bolezni mitralne zaklopke so v zadnjih letih doživele skokovit napredek, okvara mitralne zaklopke je druga najpogostejša bolezen srčnih zaklopk, pri kateri se v Evropi opravi operacija na odprtem srcu. Razvoj kirurških tehnik za popravo mitralne zaklopke v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je doživel razmah zaradi dela Alaina Carpentierja, dramatično so spremenile prognozo in zdravljenje bolnikov s hudo mitralno regurgitacijo. Možnosti poprave mitralne zaklopke so zahtevale še natančnejšo oceno s pomočjo slikovnega prikaza zaklopke. Potrebno
Michael Chrissoheris med predavanjem (foto: Tea Bojanc). Revija ISIS - Julij 2012
59