Medicina Vedno je težko tistim, ki niso izbrani med najboljše, toda upamo, da bodo pričujoče ugotovitve še bolj spodbudile dobro strokovno delo dobrih ter da bodo mnogi želeli, da se z dobrim strokovnim delom dokažejo, da so lahko boljši. Literatura:
1. Pajntar M, Kobal B, Pustatičnik, Verdenik I. »Kakovost v zdravstvu Slovenije«. Zagonski elaborat. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Slovenije, 2002.
2. Pajntar M, Leskošek B, Lusa L, Verdenik I. Kakovost dela posameznih zdravnikov. Projekt »Kakovost v zdravstvu Slovenije«, Isis 2008; maj 47–49.
3. Pajntar M, Verdenik I, Leskošek B. Kakovost dela posameznih zdravnikov – drugi del. Isis 2009; oktober 28–30. 4. Pajntar M., Leskošek B., Verdenik I.; Kakovost dela posameznih zdravnikov in bolnišnic v obdobju od 2005 do 2009; Isis marec 2011, str. 18–20
5. Pajntar M, Verdenik I, Leskošek B. Kakovost dela posameznih zdravnikov in bolnišnic v obdobju od 2006 do 2010 Isis november 2011, str. 21–23.
E-naslov avtorja Marjana Pajntarja: marjan.pajntar@zzs-mcs.si
Mednarodni tečaj »Evidence Based Radiation Oncology« v Ljubljani Ivica Ratoša, Barbara Šegedin, Primož Petrič
Prva randomizirana raziskava je bila v medicini zabeležena leta 1605, ko je kapitan Sir James Lancaster prikazal, da limonin sok prepreči razvoj skorbuta. Dvesto let kasneje, ko sta bili na tem področju znani že dve neodvisni raziskavi, je »z dokazi podprta medicina« prepričala britansko mornarico, da je limonin sok postal obvezna oprema ladje (1). Od takrat dalje, v katerikoli veji medicine, vsakodnevni pritok informacij prinaša spremembe v načinu zdravljenja in več možnosti ozdravitve. ESTRO je evropska zveza za radioterapijo (European Society for Therapeutic Radiology and Oncology), v okviru katere je bil v deževnem aprilu organiziran šestdnevni mednarodni tečaj, ki se ga je udeležilo skoraj 70 tečajnikov z vsega sveta. Obravnaval je z dokazi podprto zdravljenje z obsevanjem raka glave in vratu, dojke, prostate, gastrointestinalnih, ginekoloških in pljučnih tumorjev ter obsevanje z namenom paliativnega zdravljenja. Onkološki inštitut Ljubljana je ponudil vso potrebno infrastrukturo za njegovo organizacijo, za katero sta poskrbela predvsem asist. mag. Primož Petrič, dr. med., in Barbara Šegedin, dr. med.
Nizozemski onkolog radioterapevt Jan Willem Leer, sedaj že večletni vodja tečaja, se je sprva pošalil na račun nizozemskih medijev, ki so pred kratkim označili z dokazi podprto onkologijo za nevarno. Opisal je primer, ko so zdravniki v njegovi državi bolniku z metastatsko obliko adenokarcinoma tankega črevesa kemoterapijo sprva odklonili. Sklicevali so se na pomanjkanje kakovostnih informacij – kontroliranih randomiziranih raziskav, ki bi potrdile ali ovrgle pomembno klinično korist tega zdravljenja. Rezultati raziskav, ki so bili objavljeni do takrat, so vsebovali podatke o manjšem številu bolnikov (redkost tumorja), njihov nabor je bil retrospektiven in večinoma opisoval zdravljenje s starejšimi kemoterapevtskimi shemami (2). Bolnik je kasneje našel drugega onkologa in ob zdravljenju s kemoterapijo živel še dve leti. Zdravljenje redkejših tumorjev zaradi pomanjkanja randomiziranih kontroliranih kliničnih raziskav
večinoma poteka na podlagi kliničnih izkušenj, anekdotnih primerov in analize podatkov iz preteklosti.
Na tečaju so bila zato dobrodošla predavanja o vrednotenju kliničnih raziskav in njihovih metaanaliz. V podatkovni bazi PubMed/Medline je ključna beseda cancer sestavni del več kot trideset tisoč zadetkov oziroma objavljenih člankov do sredine aprila letos, in to samo v angleškem jeziku, kar nas bolj zmede kot navduši (3). Iz ust predavateljev je bilo zanimivo slišati, da objava članka v najbolj uglednih svetovnih revijah, tudi teh z najvišjim faktorjem vpliva, ne pomeni avtomatsko kakovostnih podatkov oziroma statistične analize le-teh, ki bi bili uporabni za vsakdanje klinično delo. Podan je bil primer bolnikov s pljučnim rakom, za katere imamo izdelana priporočila za zdravljenje na osnovi raziskav v preteklosti, v katere so bili vključeni mlajši bolniki, v dobri splošni zmogljivosti in brez drugih pridruženih bolezni. Večina bolnikov, s katerimi se srečujemo v ambulanti, pa je daleč od te populacije – starejši, z izgubo telesne mase itd., vendar jih vseeno zdravimo enako (ob sprejemljivih stranskih učinkih). S ciljem, da bi bilo prikazovanje rezultatov raziskav transparentno, verodostojni podatki pa podlaga za odločanje o najprimernejšem načinu zdravljenja, je bila vzpostavljena tudi spletna stran (www.consort-statement.org), ki nam pomaga pri razumevanju zasnov, analize in interpretacije rezultatov kliničnih randomiziranih raziskav. Na tečaju je bila posebej izpostavljena pristranskost objavljanja. Tako raziskovalci kot medicinske revije namreč pogosto, predvsem ko so rezultati manj odmevni (angl. publication bias) (4), ne objavijo negativnih ali nevtralnih zaključkov. Ob neznanju ostalih jezikov smo prikrajšani za zanimive informacije. Zaradi težje objavljivosti članka v angleški reviji so nekatere raziskave objavljene samo v jeziku avtorja. Prav tako nas lahko zavede interpretacija rezultatov. Zgodi se, da je razlika med določenima terapijama statistično pomembna in hitreje pride do izraza v kliničnih raziskavah z velikim številom bolnikov, vendar ne pomeni vedno razlike,
Revija ISIS - Julij 2012
55