Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov
Prva pomoč Uroš Ahčan
Profesor Derganc je bil začetnik plastične kirurgije pri nas. Uvedel je nove metode zdravljenja opeklin in poškodb roke; mednarodno je znana njegova anatomska klasifikacija opeklin. Bil je častni član Jugoslovanskega združenja za plastično maksilofacialno kirurgijo Slovenskega zdravniškega društva. Leta 1974 je za življenjsko delo prejel Kidričevo nagrado. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je 1938 diplomiral. Po končanem študiju se je sprva kot volonter, nato pa kot asistent zaposlil na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice. Leta 1949 je postal docent, 1962 izredni in 1968 redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti. Ustanovil in vodil je oddelek za plastično in reparativno kirurgijo na kirurgični kliniki v Ljubljani (1950–1976). Leta 1957 je sodeloval pri ustanovitvi Jugoslovanskega združenja za plastično in maksilofacialno kirurgijo ter istega leta postal predsednik tovrstne sekcije pri Slovenskem zdravniškem društvu. Aktivno je sodeloval na jugoslovanskih in mednarodnih kongresih za plastično kirurgijo in 1965 postal član mednarodnega združenja za opekline. Objavil je vrsto znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov predvsem s področja opeklin in rekonstruktivne kirurgije. Njegov učbenik Prva pomoč. Priročnik za bolničarje in sanitejce je izšel tudi v treh srbohrvaških izdajah; popravljena izdaja učbenika Osnove prve pomoči za vsakogar pa je tudi doživela več ponatisov. Želel bi si, da bi vsak oddelek imel svojo zakladnico, srebrnino v obliki izvirnikov knjig in pomembnih del učiteljev in pionirjev znanstvenoraziskovalnega, kliničnega in pedagoškega dela. Zakladnica Kliničnega oddelka za plastično kirurgijo in opekline bi morala biti ena najbolj prestižnih v slovenskem in širšem prostoru. Pomembna, a žal že pozabljena imena so ustvarila vrsto pre(do)sežkov. Dosežkov, ki bi morali biti vzgled in izziv mlajšim generacijam. V ponos ustanovi, družbi in državi. Žal srebrnine v materialni obliki nisem našel in pri pisanju prispevka sem si moral pomagati s podarjenimi medicinskimi knjigami lastne zbirke in medmrežjem. Na medmrežju lahko najdemo zapise najpomembnejših Dergančevih del s področja prve pomoči: Prva pomoč : priročnik za sanitejce in bolničarje by Mirko Derganc 3 editions published between 1947 and 1951 in Slovenian and held by 6 libraries worldwide
Prva pomoć : priručnik za zdravstvene radnike: sa 218 crteža by Mirko Derganc 1 edition published in 1949 in Serbian and held by 2 libraries worldwide
Prva pomoć: priručnik za zdravstvene radnike by Mirko Derganc 4 editions published between 1949 and 1953 in Serbian and Croatian and held by 2 libraries worldwide
Osnove prve pomoči za vsakogar by Mirko Derganc 7 editions published between 1963 and 1994 in Slovenian and held by 7 libraries worldwide Osnovi prve pomoći : uputstva za svakog by Mirko Derganc 4 editions published between 1964 and 1969 in Slovenian and Serbian and held by 8 libraries worldwide
Osnove prve pomoči za vsakogar by Jugoslovenski Crveni krst 2 editions published in 1965 in Serbian and held by 5 libraries worldwide
Osnove prve pomoči za vsakogar / Mirko Derganc; [risbe Tone Žnidaršič]: Rdeči križ Slovenije, 1982, 415 str. Osnove prve pomoči za vsakogar. Mirko Derganc, Tine Velikonja, Simo Opačić, Martin Možina, Fedor Krejči, Anton Kovačič, Ivan Kalinšek, Zoran M. Arnež, Andrej Baraga. Ilustracije Janez Gruden (ilustrator.), Marjan Zaletel, Rdeči križ Slovenije, 1994, 336 strani.
Prvo knjigo: Prva pomoč : priročnik za sanitejce in bolničarje, je Mirko Derganc napisal v obliki priročnika v slovenskem jeziku, leta 1947, pod okriljem Jugoslovanskega Rdečega križa, glavnega odbora Slovenije. Natiskana je bila v tiskarni Ljudska pravica v Ljubljani na 310 straneh, v 7000 izvodih. Posvetil jo je spominu »dragih tovarišev in prijateljev, idealnih borcev, zdravnikov, dr. Slavku Prevcu in dr. Robertu Kukovcu, ki sta žrtvovala svoji plodoviti življenji v naši sveti narodno-osvobodilni borbi – da bi naš narod pod svobodnim soncem živel srečnejše življenje«.
Pri listanju vsebinsko bogate in za tedanji čas izredno napredne knjige lahko preberemo številne zanimive zapise nudenja prve pomoči. Nekateri so se ohranili do današnjih dni, drugi so dobili oznako »arhaični, preživeti«. »Zobobol je vsakdanji pojav pri piškavem zobu. Pomoč naj bo strokovna – zobni zdravnik. Ker pa zobnega zdravnika ne moreš dobiti ob vsakem času, si moraš večkrat »v noči trpljenja« pomagati sam. Izpiraj usta s toplim vodikovim prekisom...« »Prekomerno pitje vina, žganja in drugih alkoholnih pijač povzroči naglo zastrupljenje organizma – pijanost – ki jo na žalost vsi kaj dobro poznamo in nam je ni treba opisovati v začetni in srednji stopnji. Žlobudravost, zmedenost, nemir, nesigurnost v kretnjah in hoji, slabost in bljuvanje – vse te znake smo že vsi videli na pijanih ljudeh. Kako bo pomagal zdravnik? Zastrupljencu bo dal poživilno injekcijo za srce in dihanje. Izpral mu bo želodec.«
»Histerija je duševna bolezen, ki je pogosta zlasti pri mlajših ljudeh, predvsem pri ženskah. Ne smemo pa misliti, da so samo ženske histerične. Tudi med moškimi najdemo včasih prav težke primere. Bolnik skuša z domnevno boleznijo in njenimi pojavi obrniti pozornost Revija ISIS - Julij 2012
49