Forum pojasnila. Prikrivanje napak pa seveda najbolj škodi bolnikom in družbi v celoti.
Zdravnikove napačne odločitve nikakor ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Vsako napako, še posebej tako z resnimi ali usodnimi posledicami, moramo resno strokovno in organizacijsko analizirati. Edino prav pa je, da napake ne povezujemo z obvezno kazensko odgovornostjo. Kadar gre za resen zaplet, ki presega običajna pričakovanja in ki ga zato ne zajema pojasnilna dolžnost pred medicinskim posegom, tedaj je bolnik upravičen do odškodnine iz naslova civilne odgovornosti.
Odločno zavračam prakso našega sodstva, ki podpira zavarovalnice v absurdnem pogoju, da bolniku izplačajo odškodnino le v primeru kazenske odgovornosti zdravnika. Takšna sodna praksa napeljuje zdravnika k prikrivanju napake. Manjši del zdravniških napak res sodi pod kazensko odgovornost, veliko večino pa bi morali rešiti s strokovno analizo, z opravičilom bolniku in s primerno odškodnino.
Zaključki in pogled naprej Zgradili smo zdravstveni sistem, ki pod idealno zunanjo podobo skriva številne slabosti. Predvsem nam manjka jasna beseda o tem, kaj lahko zagotovimo v okviru javnega, vsem dostopnega zdravstva in kaj moramo izločiti iz prednostnih pravic. Posledica takega sprenevedanja vodilnih v zdravstvu je, da se vse breme neuresničenih in
neuresničljivih pravic prenaša na posamične zdravnike. Prav tako posamični zdravniki edini občutijo vse breme v primeru javne obtožbe zdravniške napake. Verjamem, da so hudo prizadeti in razočarani, če jim ob tem celo kolegi ne stojijo ob strani.
Čas je, da povemo: ni prav, da posamični zdravniki plačujejo ceno za vse finančne omejitve in za organizacijske slabosti našega zdravstva. Vodilni v zdravstvu morajo prevzeti svoj del odgovornosti, če želimo zdravnikom povrniti zaupanje vase, v svojo strokovnost in v iskreno komunikacijo in sodelovanje z bolniki. Literatura:
1. Browley OW, Goldberg P. How we do harm. A doctor breaks ranks about being sick in America. St. Martin’s Press, New York 2012 (ISBN 978-0-312-67297-3). 2. Starkhammar H. Aspects on priority settings in cancer treatment and care. Acta Oncol. 2005;44:667–72. 3. Mason A. Does the English NHS have a »Health Benefit Basket«? Eur J Health Econ. 2005;Suppl:18–23. 4. Schreyögg J, Stargardt T, Velasco-Garrido M, Busse R. Defining the »Health Benefit Basket« in nine European countries. Evidence from the European Union Health BASKET Project. Eur J Health Econ. 2005;Suppl:2–10. 5. Bilde L, Ankjaer-Jensen A, Danneskiold-Samsøe B. The »Health Benefit Basket« in Denmark: a description of entitlements, actors, and decision-making processes in the curative health sector. Eur J Health Econ. 2005;Suppl:11–7.
E-naslov: mzwitter@onko-i.si
Ali sme zdravnik, ki je v otroštvu preživel raka, postati radiolog? Berta Jereb
Izjava – potrdilo Zdravnica XX, roj. XX, se je zdravila zaradi Ewingovega tumorja levega femurja s kemoterapijo, radioterapijo in operacijo leta 1998, ko je bila stara 14 let. Razen posledic kirurškega posega (endoproteza) 13 let po diagnozi pri njej nismo našli posledic bolezni ali zdravljenja. Diplomirala je na medicinski fakulteti in se je odločila za specializacijo iz radiologije. Za opravljanje zdravniškega poklica kot specialist radiolog ali specialist katere koli druge medicinske stroke, bodisi zaradi prebolele bolezni ali zdravljenja, ni zadržkov.
količine ionizirajočih žarkov nične ali minimalne. Škode torej ne povzročajo. Bivša bolnica XX ni za to nič bolj dovzetna kot ostali, ki delajo v isti stroki. Vsako omejevanje, da izvaja zaželeni poklic, bi bila izrazita diskriminacija zaradi bolezni, katere je ozdravljena. Ljubljana, 9. 2. 2012 Berta Jereb, dr. med.
V kolikor bi bili omejevalni dejavnik ionizirajoči žarki pri izvajanju njenega poklica, je ugotovljeno, da so pri tem
Revija ISIS - Julij 2012
21