Iz evrope
Pravna zaščita zdravnikov na Hrvaškem V Opatiji je bil marca letos simpozij o zavarovanju zdravnikov, o izvedeništvu, o komunikaciji ter mediaciji. Obsežen program (pet dni), pri katerem je sodelovalo okrog 200 avtorjev, je v povzetkih izšel kot (prva, če me spomin ne vara) priloga glasila zbornice. Namen sestanka je bil, pregledati obstoječo zakonsko ureditev zavarovanja zdravnika pri profesionalni odgovornosti, kaj je mediacija in kakšne so možnosti ter odgovornost zdravnika pri sodnem izvedeništvu. Mediacija je pri nas sicer poznana v sodni praksi, v zdravstvu pa komaj prisotna, čeprav naj bi bilo mogoče na ta način, za zaprtimi vrati in brez prisotnosti javnosti, rešiti veliko sporov, je prepričana avtorica prispevka, dr. Aleksandra Weber, ki prihaja iz Europäisches Institut für Conflict Management, navaja evropske izkušnje in omenja mediacijo kot reševanje sporov med javnimi in zasebnimi interesi, med zdravstvenimi in administrativnimi ustanovami, z zavarovalnimi družbami, s problemi bioetike in kliničnih odločitev in razhajanj s farmacevtsko industrijo. Dipl. novinarka Borka Cafuk v svojem obsežnem ekspozeju navaja med drugim pet zlatih pravil o komunikaciji v kriznih primerih:
• ne izmikajte se medijem v upanju, da ne bodo izvedeli za dogodek, • ne govorite neresnice, • ne obljubljajte nemogočega, • ne govorite o nečem, česar ne bi želeli videti naslednji dan na naslovni strani, • ne pokažite čustev in ne odgovarjajte na vprašanja z »brez komentarja«.
Več avtorjev je govorilo o odškodninski odgovornosti in kako naj se obnaša zdravnik, ki mu preti odškodninska tožba. Ker je danes večina zdravnikov zavarovanih, bodisi preko bolnišnice ali redkeje osebno, je bilo predstavljeno nekaj tujih zavarovalnih politik in modelov. Videti je, da ima danes največ pristašev tako imenovani skandinavski No Blame model, ki ga je uvedla Švedska že leta 1975, za njo pa še ostale skandinavske države, razen Finske. Sistem temelji na tem, da bolnik, ki se počuti oškodovanega, dokaže le povzročeno škodo na zdravju, ne toži pa naravnost zdravnika in oceno njegove odgovornosti.
Predstavljene so bile še druge oblike odškodninskega zavarovanja v evropskih državah, tudi v Sloveniji, večina s podobnimi modeli.
Kot zanimivost: v Nemčiji je zavarovanje obvezno za bolnišnice ter za vse privatno zaposlene zdravnike. Za univerzitetno bolnišnico z 800 posteljami znaša premija okrog 320.000 evrov
16
Revija ISIS - Julij 2012
letno, bolnišnica pa pričakuje od 50 do 80 odškodninskih primerov na leto.
Zanimiv način ima Francija, ki je sprejela zakon, ki se imenuje po predlagatelju, nam dobro poznanem Bernardu Kuschnerju. Skoraj vse odškodninske zahtevke obravnava državni urad z imenitnim imenom »Office national d‘Indemnisation des Accidents Médicaux, des Affections Iatrogènes et des Infections Nosocomiales« (Nacionalni inštitut za odškodnine zaradi zdravniških spodrsljajev, iatrogenih napak in nozokomialnih infekcij – v Sloveniji bi s takim imenom težko našel svoj prostor). Premija, ki jo plačuje univerzitetna bolnišnica (ni navedena velikost), znaša 790.000 evrov. V zaključku je bilo mogoče razbrati, da je vprašanje pravne zaščite tako zdravnikov in zdravstvenega osebja kot tudi bolnikov šele na začetku zakonske ureditve, da manjkajo podatki in izkušnje, čeprav so bili nekateri koraki storjeni. Na nacionalni ravni se zbirajo podatki o tožbah, zakonodaja se prebuja. Zbornica na primer izdaja potrdila posameznim zdravnikom o izvedeniški usposobljenosti. Na Medicinski fakulteti v Zagrebu so uvedli leta 2004 predavanja »Uvod v medicinsko izvedeništvo«. Vir: Liječnike Novine, april 2012 Prevedel in priredil Boris Klun
E-naslov: boris.klun@gmail.com