Zdr avniki v prostem času
Ob slikarski razstavi prof. dr. Antona Dolenca na Poljanah Pijane hiše in figuralika Tomaž Rott
Osmega maja smo se v izredno prijetnem vzdušju na Poljanah pod ljubljanskim gradom srečali na razstavi novejših slikarskih del Antona Dolenca, kjer so prevladovali obmorski motivi s slikovitimi »pijanimi«, »norimi« ali enostavno vegastimi hiškami. Srečali smo se stari znanci KUD-a dr. Lojz Kraigher, med izvajalci priljubljena skupina Folk etc. band, ki ljubi predvsem irsko glasbo, Alenka Okorn, profesionalna glasbenica in tudi zdravnica, sicer pa še trije nekdanji, poleg Antona Dolenca še Fedor Pečak in Pavle Kornhauser, in sedanja predsednica društva Zvonka Zupanič Slavec. Prizadevna gospa Saša Novak je uskladila program z ostalimi nastopajočimi, recitatorji Dolenčeve poezije, Ano Čelebić, Jožico Martinec, Karolino Jenko in najstarejšim 94-letnim korenjakom Žaretom Gržiničem, ter obetajočo mlado violinistko Jeleno Krmpot ob spremljavi pianista Matije Potiska. Res je bil razpet lok od mladosti do visoke starosti, ki je nudil bogat program in pritegnil kljub popoldanski bolj za dremež primerni uri vse prisotne, ki so do konca zapolnili nemajhno dvoranico in poslušali tudi v preddverju. Zvonka Zupanič Slavec je s svojim kot vedno dovršeno oblikovanim nastopom predstavila prof. dr. Antona Dolenca kot strokovnjaka, buditelja zdravniške zavesti v okviru Slovenskega zdravniškega društva, ko je bilo to zaradi razmer nehvaležno opravilo, pobudnika v gibanju za demokratizacijo medijev in ne nazadnje pobudnika in enega glavnih ustanoviteljev KUD-a
Zakonca Dolenc in vegaste hiške. 92
Revija ISIS - Junij 2012
dr. Lojza Kraigherja, KUD pa je medtem že krepko zakoračil v svoje četrto desetletje.
Tomaž Rott pa je malo bolj zasanjano razmišljujoče spregovoril o asociacijah ob umetnikovi razstavi:
»Življenje je kot razpet lok, ki se stika z napeto struno tako ob rojstvu kot ob smrti. Kaj nam bo prineslo življenje, je odvisno od nas samih. Kako močno upognemo lok in napnemo tetivo, da zajamemo v prostoru loka čim več življenja, je odvisno od naše fizične moči in volje. Bolj se trudimo, da škriplje leseni obod loka, bolj bohoti pod tetivo na široko razživeto polno življenje. Bolj bo vrvica napeta, glasneje bo zvenela pesem življenja, lahko poje v duru ali molu, uživaš v prijetnem sozvočju ali trpiš ob disonancah, saj ni sreče brez bolečine. Malo manj pa je od nas odvisno, če izstreljene puščice zadenejo vse zaželene cilje, pa tudi tu se splača malo potruditi. Življenje je dinamično, vse okrog nas se giblje in gibljive cilje lahko hitro zgrešimo. Včasih se pojavijo le enkrat v življenju, če jih tedaj ne zadenemo, jih za vedno izgubimo. Vendar je gotovo odveč brezsmiselno ciljanje. Da dosežemo končni cilj, je potrebna vztrajnost in ne iskanje slepih stranpoti, ki so morda zanimive, vendar kratkotrajne in brezciljne.
V življenju je potrebno ohraniti nekaj otroškosti, tiste naivne, neprisiljene, nepokvarjene, spontane, ki nam omogoča, da pristno doživljamo vsak trenutek našega življenja. Neposrednost in naivna odkritost nam lahko dasta mnogo več kot preračunljivost
Recitatorji ob spremljavi Alenke Okorn.