S knjižne police čelu, številni strokovnjaki in poznavalci preprosto verjamejo. Vsi ostali, »nejeverni Tomaži«, pa lahko njihovo verodostojnost na konkretnih primerih sproti preverjajo v praksi. Pri tem jim je vsebina najnovejšega
Palmerjevega dela o izvoru, bistvu, značilnostih, interakciji in delovanju, vplivih in jinu in jangu lahko v pomoč in oporo. Nina Mazi
iSTEVE
Misli Steva Jobsa. Izbral George Beaham, Založba Mladinska knjiga, 2012 Odpovejte se preprostim, majhnim in nepomembnim sanjam. Majhne sanje običajno sploh niso prave sanje. So le seznam dolžnosti in obveznosti, ki jih je treba izpolniti. Z njimi se ni vredno preveč ukvarjati – zadostujeta urica ali dve na dan, z zavihanimi rokavi, seveda. Sanje so nekaj drugega – dovolite si sanjati velike in pomembne reči. Legendarni oče in boter, (so)lastnik in predstojnik giganta Apple, Steve Jobs, ni bil le pameten, preudaren, prodoren in podjeten, načitan in razgledan, marveč se je ponašal tudi z vseodrešujočo modrostjo, ki mu je v odločilnih trenutkih pomagala prevesiti kazalec na tehtnici tja, kamor je hotel. Jobsu, ki ni bil ne politik, ne duhovnik, ne filozof, je z objektivnim vizionarstvom in velikimi sanjami uspelo vzpostaviti globalno gibanje privržencev. Navdušenci in ljubitelji obgrizenega jabolka z vsega sveta niso združeni v nikakršno uradno registrirano, formalno obliko, pa vendar odločno, iskreno in glasno stojijo za idejami, izumi, izdelki in storitvami, ki jim jih ponuja Jobs oziroma njegovi nasledniki.
Posrečen izbor misli in izjav pronicljivega Steva Jobsa (1955–2011), ustanovitelja in dolgoletnega direktorja podjetja Apple, je vreden pozornosti, saj se človek ob njem veliko nauči, sprosti, obogati, nasmeje, zamisli in zabava. V poslovnem svetu je Steve Jobs zasedal posebno, zavidanja vredno mesto in igral vlogo, ki mu je bila pisana na kožo – vse to se zrcali tudi v njegovih izjavah in mislih, zbranih v knjigi, nastali pod patronatom Georga Beahama.
Jobs je v ostri konkurenci prejel dve prestižni priznanji: za »direktorja desetletja« in »osebnost desetletja«, mnogi pa mu napovedujejo tudi laskavi naziv menedžerja stoletja, ki je v minulem, 20. stoletju pripadel legendarnemu Petru Druckerju. Steva Jobsa, prezgodaj preminulega računalniškega genija, najpogosteje označujejo kot aktivnega vizionarja, ki je spremenil svet elektronskih naprav, od namiznih računalnikov do telefonov in tabličnih računalnikov. Njegove misli so modre, življenjske in praktično uporabne, zato se
pogosto citirajo, »jagodni izbor« pa nam je na volje v pričujoči knjigi.
Pronicljiva modrost Jobsu ni bila položena v zibelko oziroma »dana od zgoraj«, marveč si jo je pridobil in prislužil z opazovanjem, razmišljanjem, spraševanjem, spoznavanjem in preučevanjem. Njegova življenjska pot je bila pestra in razgibana, na trenutke očarljiva, nenavadna in veličastna, pa tudi boleča, naporna in neprijetna. Življenje je bilo z njim kruto in dobrohotno, usoda bridka in mila. Kljub temu je Jobs hotel vedno in povsod ostati to, kar je: Steve Jobs, kar je jasno povedal s svojo izjavo: »Bodite to kar ste. Vaš čas je omejen, zato ga ne zapravljajte za to, da bi živeli življenje nekoga drugega.«
Bil je pogumen, prisegal je na navdušenje in bil (v poslu in življenju nasploh) pripravljen tudi tvegati. Ni se bal porazov, imel je smisel za humor, skozi življenje se je skušal prebijati igrivo in lahkotno: »Zavedanje, da boste umrli, je najboljši način, da se izognete pasti v razmišljanju, da imate kaj izgubiti. Ste že goli. Nobenega razloga ni, da ne bi sledili svojemu srcu. Ostanite lačni. Ostanite norčavi.«
Pomembno prednost in veliko vrlino Steva Jobsa predstavlja dejstvo, da je znal skupaj s pravimi sodelavci do makismuma razviti čut za poenostavljanje uporabniške izkušnje, uveljaviti smisel za »služenje človeštvu« in plasirati čut za estetiko, ki ga prav v računalniški panogi pogosto tako primanjkuje. V zvezi s tem je pokojni prvi mož Appla povedal: »Računalništvo je znanost in umetnost hkrati. Kdor zna ti dve, sicer samosvoji in ne najbolj obvladljivi kategoriji povezati in voditi v pravo smer, je na konju.«
Kljub svoji izjemnosti je Jobs želel ostati prizemljen – delati z ljudmi in za ljudi, kar je jasno ponazoril z naslednjo izjavo: »Apple že od vsega začetka ni želel izdelovati računalnikov za podjetja, ampak za navadne ljudi. Svet ne potrebuje novega Della ali Compaqa.«
Do konca je hotel ostati preprost in prizemljen, ali kot sam pravi: »To je ena mojih manter: osredotočenost Revija ISIS - Junij 2012
71