V SPOMIN
Prof. dr. Ivo Pavšič (25. december 1932–5. april 2012) Maja Ovsenik
Z žalostjo v srcih smo dne 5. aprila 2012 izvedeli, da nas je za vedno zapustil učitelj Medicinske fakultete prof. dr. Ivo Pavšič, doktor dentalne medicine, specialist zobne in čeljustne ortopedije in predstojnik Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo v obdobju od leta 1988 do leta 1996.
Zdi se mi, da je vedno izredno težko strniti na nekaj strani življenjsko delo nekoga, ki je gotovo ogromno pomenil ne samo v najožjem svetu, to je v svetu svoje družine, sorodnikov in prijateljev, ampak je njegovo ime zapisano še v širšem svetu – v svetu visokošolskih dejavnosti, tako na domačih kot na tujih tleh. Čeprav se bodo morda zdele te moje besede zadnjega slovesa le ozek pregled njegovih biografskih in bibliografskih podatkov, bodo znali vsi, ki so z njim živeli in sodelovali strokovno, ceniti njegovo bogato delo in poseben prispevek k razvoju slovenske ortodontije.
Ivo Pavšič se je rodil 25. decembra 1932 v Mariboru kot peti otrok od šestih materi Ivani in očetu Karlu. V Mariboru je dokončal osnovno šolo in štiri razrede gimnazije, leta 1947 je šolanje nadaljeval na zobotehnični srednji šoli v Ljubljani in leta 1952 diplomiral na višji dentistični šoli v Ljubljani. Po odsluženju vojaškega roka se je leta 1953 redno zaposlil na Javni zobni polikliniki v Novem mestu. Na študij stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je vpisal leta 1960 in diplomiral leta 1965. Specialistični izpit iz zobne in čeljustne ortopedije je opravil leta 1969, doktorat znanosti z naslovom »Vrednotenje dinamike maksilofacialnih odnosov s telerentgenogrami pri otrocih s skoliozami« pa leta 1979. Za predstojnika Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo je bil imenovan leta 1988, leto kasneje pa še za predstojnika Kliničnega oddelka za čeljustno in zobno ortopedijo Stomatološke klinike. Obe funkciji je opravljal vse do upokojitve leta 1996. Bil je avtor strokovnih in znanstvenih prispevkov v domačih in tujih revijah, recenzent stomatoloških učbenikov in urednik zbornikov strokovnih srečanj. Aktivno je sodeloval na številnih strokovnih kongresih in simpozijih doma ter v tujini, predvsem na simpozijih ortopedske stomatologije v Nemčiji in v Avstriji. Bil je učitelj, strokovnjak in vzornik študentom dentalne medicine, specializantom in specialistom čeljustne in zobne ortopedije, zobotehnikom in
medicinskim sestram. Na visoki šoli za zdravstvo je sestavil učni načrt za predmet Čeljustna in zobna ortopedija za višje zobotehnike in vodil njihovo usposabljanje. Svoja strokovna znanja, izjemno ročno spretnost in ljubezen do čeljustne in zobne ortopedije je prenesel na številne, tudi v svoji najožji družini je vsadil ljubezen do ortodontske stroke, ne le eno generacijo naprej, temveč tudi še v naslednjo... Njegovo izjemno ljubezen do stroke in veliko človeško toplino pa izkazuje njegovo zanimanje za otroke s posebnimi potrebami, kot so skolioze in razcepi ustnic, čeljustnice in neba. Tem otrokom z nepravilnostmi zob in čeljustnic, ki veljajo v ortodontiji kot najtežje in najzahtevnejše, je posvetil največ strokovnega znanja in pozornosti. Leta 1969 je oblikoval in izdelal svoj lastni snemni čeljustnoortopedski bimaksilarni aparat – ortognator. Na simpoziju o terapiji skolioz v Portorožu leta 1973 je priredil samostojno razstavo z več kot 60 prikazanimi primeri o uspešnosti zdravljenja in zaščiti zobovja z ortognatorjem pri otrocih s skoliozami. S strokovnjaki drugih stomatoloških in medicinskih strok je vodil čeljustnoortopedsko obravnavo otrok z razcepi ustnice, čeljusti in neba. Za strokovno čeljustnoortopedsko dokumentacijo je izdelal pripomoček za risanje ortodontskih načrtov – »ortodontsko šablono«, in sestavil novejšo izvedbo obrazca – »nalog za ortodontski aparat«, ki ga uporabljamo še danes.
Izjemno je bil aktiven tudi na društvenem področju. Od leta 1971 je bil tajnik slovenske ortodontske sekcije Slovenskega zdravniškega društva, leta 1981 je bil izvoljen za tajnika Združenja ortodontov Jugoslavije, leta 1982 pa za predsednika ortodontske sekcije Slovenije. Sodeloval je pri organizacijah vseh strokovnih srečanj slovenske ortodontske sekcije, leta 1986 je bil predsednik organizacijskega odbora 5. kongresa Združenja ortodontov Jugoslavije na Bledu. Bil je glavni urednik 5. številke Biltena Združenja ortodontov Jugoslavije. Od leta 1979 je o vseh pomembnejših dejavnostih slovenske ortodontske sekcije Slovenskega zdravniškega društva in združenja ortodontov Jugoslavije izdelal obsežno ozvočeno filmsko dokumentacijo in zanjo leta 1982 prejel posebno diplomo slovenske ortodontske sekcije. Leta 1989 je bil imenovan za častnega člana slovenske ortodontske sekcije Slovenskega zdravniškega društva. V obdobju od leta 1988 do leta 1996, ko je bil predstojnik Katedre za čeljustno in zobno ortopedijo, je obnovil vajalnico »katedre«, jo opremil s sodobnejšimi zobozdravniškimi stoli, omarami za shranjevanje študijskih modelov ter s posebnim dvigalom povezal klinično vajalnico z zobotehničnim laboratorijem in s tem pomembno izboljšal kakovost kliničnih vaj pri predmetu Čeljustna in zobna ortopedija. Vse to izpričuje veliko zavezanost dr. Pavšiča delati v dobro študentov in Medicinske fakultete. Zato ga hvaležno ohranimo v trajnem spominu. V imenu nas vseh – hvala profesorju Ivu Pavšiču za vse.
Revija ISIS - Junij 2012
65