Intervju
Gordana Kalan Živčec in Valentin Sojar Alojz Ihan
1. ZZS je pooblaščenec države, da namesto Ministrstva za zdravje (MZ) opravlja nekatere »oblastne funkcije« v zvezi z zdravniškimi specializacijami, z licenciranjem zdravnikov in njihovim strokovnim nadziranjem. Je te funkcije možno izvajati brez obveznega članstva v ZZS? Kaj sploh menite o predlogih za neobvezno članstvo? Gordana Kalan Živčec: Obvezno članstvo v zbornici ima vsaj dve dimenziji. Prva je povezana z varnostjo sistema, v katerem smo tudi zdravniki potencialni uporabniki. Kako bomo preverili, kdo od zobo-/zdravnikov izpolnjuje naša pričakovanja po kakovostni oskrbi? V osnovi obvezno članstvo omogoča vsakemu uporabniku po znanih kriterijih presojo oz. preverjanje usposobljenosti zdravnika, katerega pomoč potrebuje.
S stanovskega vidika je obvezno članstvo podlaga za strokovno neodvisnost, samoregulacijo in ne nazadnje avtoriteto v družbi. Člani zbornice morajo izpolniti visoko postavljene kriterije za sprejem v članstvo oz. za pridobitev licence. Z neobveznim članstvom je sicer mogoče zadržati »oblastne« funkcije, vendar le za tiste zobo-/zdravnike, ki so člani. Nad tistimi, ki to niso, zbornica nima nobene pristojnosti, ker je to potem resnično čista društvena organiziranost, v kateri nihče, ki ni član, ni dolžan spoštovati določil organizacije ali sistema. To je pot v anarhijo na področju zdravniškega dela. Tisti, ki bi bili prostovoljni člani, se tega tako in tako zavedajo in spoštujejo zapisane norme. Tisti, ki želijo drugačen status, pa ne povedo, na kakšen način bi dosegli enako stopnjo jasne regulative, temveč le nasprotujejo obstoječi. Ali to želimo? Ne gre tudi pozabiti, da s tem odpade podlaga za neodvisnost in samoregulacijo poklica in nečlani ne uživajo nobene od članskih ugodnosti. In kakor koli se sliši populistično všečno, da zbornica nič ne naredi za člane, zbornica članom zagotovi ugodnosti, na osebni in sistemski ravni. Tisti, ki so potrebovali pomoč ali uporabili ugodnosti, to poznajo, prepoznajo in potrdijo. Niso pa glasni, ker je to povsem običajno delovanje stanovske organizacije. So pa bolj slišani tisti, ki pomoči niso potrebovali ali jim ne pomeni dosti. Avtonomija je kot zdravje, ko jo/ga imamo, je/ga ne cenimo, vsaj dovolj ne, ali ne do trenutka, ko jo/ga izgubimo.
Valentin Sojar: ZZS je stanovska organizacija, ki je nastala iz potrebe po zagotavljanju in zavarovanju interesov zdravnikov in zobozdravnikov. Odgovorna je za kakovost izobraževanja in izvajanja dela njenih članov v širši družbi in brez politične konotacije. Zbornica je del trenutno dogovorjenega in veljavnega sistema zdravstvenega varstva. Teoretično je možno vse dejavnosti v zvezi s specializacijami in licenciranjem prenesti
28
Revija ISIS - Junij 2012
na vladno službo. Le zaščita interesov je tista, ki je lastna cehu zdravnikov in zobozdravnikov.
Osebno sem prepričan, da mora ZZS ostati trdna in močna organizacija. Če bo to tudi v prihodnje tako, je odvisno predvsem od nas članov samih. Tu mislim na soudeležbo pri odločanju o delovanju in soupravljanju ZZS, kot na primer udeležba na volitvah za organe zbornice. Odgovornost, kakšno zbornico bomo imeli, nosimo zdravniki in zobozdravniki sami. Glede na pogovore s kolegi želja po prostovoljnem članstvu izvira iz nezadovoljstva. To je posledica nezaupanja v vodstvo, nestrinjanje z nekaterimi postopki vodstva in organov zbornice ter v zadnjem času neoseben, formalističen odnos služb zbornice do posameznega člana. Ugled zbornice je v zadnjem času močno padel. 2. Če lahko ZZS s svojim članskim zaledjem bolj strokovno od MZ opravlja nadzorne funkcije nad kakovostjo zdravniškega dela, bi bilo vredno razmisliti tudi o podobnem nadzoru kakovosti dela zdravstvenih ustanov? Sploh zato, ker je zdravljenje timsko delo in presoja dela posameznega zdravnika hitro trči ob organiziranost njegove ustanove. Menite torej, da bi ZZS lahko od države prevzela tudi strokovni nadzor zdravstvenih zavodov? Gordana Kalan Živčec: V zbornici je preko različni odborov ali komisij redno angažiranih preko 600 zobo-/zdravnikov. S takim strokovnim potencialom ne razpolaga nobena organizacija v Sloveniji. Tudi MZ ne more aktivno pridobiti k sodelovanju tolikšnega števila strokovnjakov. Dosedanji strokovni nadzori s svetovanjem imajo dokazano pozitivno preventivno funkcijo v zdravstvenem sistemu. To, da je za večje število teh nadzorov premalo finančnih sredstev, ne zmanjšuje njihovih rezultatov. Vsekakor bi bili le-ti še boljši, če bi zbornica lahko opravila večje število takšnih, preventivnih nadzorov. Bilo bi racionalno, če bi jih lahko dopolnili oz. razširili tudi z upravnimi, ki bi jih moralo izvajati MZ, in finančnimi, ki jih izvaja ZZZS. Pred tem je potrebno izdelati jasno metodologijo in merila presojanja v nadzorih. Takšni, združeni nadzori bi imeli daleč največ pozitivnega učinka v sistemu. S tem bi bilo omogočeno ocenjevanje tudi zdravstvenih zavodov, za kar zbornica do sedaj ni bila pooblaščena. Razpolaga pa z znanjem za izvedbo tudi takšnih nadzorov oz. lahko v kombinaciji s strokovnjaki ZZZS in MZ to tudi zagotovi. Valentin Sojar: Ustanovitelj zdravstvenih zavodov je država, republika, občina. Ustanovitelj je preko vodstev dolžan skrbeti za ustrezno organiziranost in izvajanje zdravstvenih programov. Ne smemo pozabiti zasebnih ustanov in koncesionarjev, ki