Zdr avstvo delavčevi zmožnosti za dosedanje delo, oz. po 4. točki, če gre za delavca, ki je bil v obdobju enega leta na bolniškem dopustu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat. Pooblaščeni specialist medicine dela, prometa in športa bo v izdanem zdravniškem spričevalu podal oceno/mnenje o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja seznanil delodajalca ter tudi delavca in njegovega izbranega zdravnika. Redko se dogaja, da izbrani zdravnik zaradi napačnih informacij bolnika in s tem povezane zavedenosti izda navodilo, ki je pozneje vir spora. Zdravniki ob tem čutijo še posebno razočaranje. V takšnem primeru priporočamo, da zdravnik zabeleži tudi, da je od bolnika prejel drugačne podatke, kot se je izkazalo pozneje. Čeprav nekateri bolniki zaradi tega zamenjajo osebnega zdravnika, je prav, da je tudi novi zdravnik seznanjen z možnostjo podajanja »izkrivljenih informacij«. Gotovo gre pri tem za s strani zdravništva nepriljubljeno situacijo, saj mora med zdravnikom in bolnikom vladati zaupanje. Možno je tudi, da zdravnik sam sproži postopek prekinitve izbire zdravnika, in sicer v primeru, ko ne more uspešno in odgovorno opravljati nalog osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil in postopkov za zdravljenje (169. člen Pravil OZZ). Če zavarovana oseba s predlogom osebnega zdravnika za zamenjavo osebnega zdravnika ne soglaša, lahko osebni zdravnik zahteva presojo predloga pri pristojni območni enoti ZZZS. V času gospodarske krize se izbrani zdravniki srečujejo tudi s primeri, ko bolnika k njim usmeri predstavnik centra za socialno delo ali zavoda za zaposlovanje, češ da naj se bolnik dogovori za »odprtje« bolniškega dopusta, s čimer naj bi mu bilo omogočeno »podaljšanje« pravic v času brezposelnosti. Kljub solidarnosti, ki jo zdravniki čutimo do brezposelnih in revnih, pa takšno svetovanje ni ustrezen postopek in kaže, da dela
izbranih zdravnikov v naši družbi ne cenimo. Ustrezna ministrstva bi se torej morala odzvati na poročila »s terena« ter podati navodila centrom za socialno delo in območnim enotam zavoda za zaposlovanje, naj svojih strank ne usmerjajo »po bolniško« k izbranim zdravnikom.
Na vprašanje bolniškega dopusta, ki je posledica stanja v nosečnosti ali pri boleznih rodil, ter dejstva, da veliko imenovanih zdravnikov nima specialističnega izpita iz ginekologije in porodništva, so predstavniki ZZS menili, da se večinoma srečujejo s skopimi informacijami na mnenjih in odpustnicah specialistov ginekologov. Zato so podali pobudo, da poleg pogosto navedene diagnoze ab. imminens specialisti napišejo več podatkov o stanju bolnice. Priporočljivo je tudi postopno uvajanje bolnice na delo po daljši odsotnosti z dela, in sicer tako, da najprej začne delati za krajši čas, pozneje pa za polni čas. Na koncu sestanka so se udeleženci dotaknili še pritožb, ki jih zavarovanci oz. bolniki vlagajo zoper odločbe imenovanih zdravnikov. Na odločbo imenovanega zdravnika ZZZS o začasni zadržanosti od dela se lahko pritožita le zavarovanec in njegov delodajalec, medtem ko izbrani osebni zdravnik oz. ginekolog na primarni ravni ni stranka v postopku in zato nima pravice do pritožbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija ZZZS, ki je sestavljena iz dveh zdravnikov in pravnika. Če se zavarovanec z odločbo zdravstvene komisije ZZZS ne strinja, lahko vloži tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Odškodninske zahteve zastarajo v petih letih.
Sestanek, katerega namen je bil preprečevati zaplete ob izdaji navodil za ravnanje med bolniškim staležem in začeti z dogovori o izboljšavah pri izdajanju bolniškega staleža, je pokazal, da je problematika obsežna. Zato vabimo zdravnike, ki se srečujejo z zapleti in problemi pri izdaji bolniške odsotnosti z dela, da pišejo na Zdravniško zbornico Slovenije. Zbrani predlogi in opisi problemov bodo v pomoč pri nadaljnjem reševanju ter organiziranju sestankov in izobraževanj.
Generalna skupščina Sveta zobozdravnikov EU (CED) Matjaž Rode, Gordan Čok
Svet evropskih zobozdravnikov (CED) je telo, ki pri Evropski komisiji in v Evropskem parlamentu zastopa interese zobozdravnikov iz držav EU. Njegovi predstavniki zastopajo več kot 300.000 zobozdravnikov, ki delujejo v državah EU. Sestavljen je iz predsedstva in nekaj uslužbencev s sedežem v Bruslju. Glavno telo odločanja je Generalna skupščina, na kateri imajo glasovalno pravico delegati iz vseh 27 držav članic EU. Vsaka država ima dva delegata. Pomembnost CED je vse večja, saj dobi v presojo in oceno vse dokumente, ki se nanašajo na zobozdravstvo v EU, ki jih pripravlja Komisija in o njih razpravljajo v Evropskem parlamentu. Letošnja 24
Revija ISIS - Junij 2012
pomladanska Generalna skupščina je potekala od 10. do 12. maja v hladnem, vetrovnem in deževnem Köbenhavnu. Na njej so se zbrali delegati iz 26 držav EU, nekaj delegacij iz držav kandidatk ter še nekaj drugih povabljenih. Delegata iz Slovenije sva bila podpisana pod to poročilo.
Dvodnevni, tudi tokrat zelo natrpan program je imel na seznamu veliko točk. Kar nekaj jih je bilo še posebej zanimivih tudi za slovenske zobozdravnice in zobozdravnike. Ena od stalnih točk razpravljanja delegatov CED je, kako zagotoviti varno delo v zobozdravniških ordinacijah. Osnovno pravilo je visoka