Zdr avstvo
Zapleti ob urejanju bolniške odsotnosti z dela ter vloge, ki jih obravnava odbor za pravno-etična vprašanja Danica Rotar Pavlič
V Sloveniji je na bolniškem dopustu dnevno okoli 40.000 ljudi. To pomeni, da na leto izgubimo skoraj 11 milijonov delovnih dni, kar državo stane skoraj pol milijarde evrov. Leta 2006 je bil povprečni slovenski delavec zaradi bolezni z dela odsoten več kot 12 dni, kar je državo in delodajalce stalo 430 milijonov evrov, leta 2007 pa 8,7 dneva (Avstrija: 3,4 dneva, Francija 5,5 dneva). Čeprav gredo zdravniki na bolniško zelo redko, pa se vsaj zdravniki družinske medicine pogosteje srečujejo z zapleti v zvezi z izdajo bolniške odsotnosti z dela. Prav tako je znano, da je presoja o utemeljenosti bolniške odsotnosti z dela v mnogih državah urejena tako, da so v to vključeni pooblaščeni zdravniki in odločanje o koriščenju bolniške odsotnosti z dela ne bremeni izbranega zdravnika. Tudi marsikateri zdravnik družinske medicine je v Sloveniji že izrazil željo o drugačni organiziranosti presoje o bolniškem dopustu. Zdravniki se namreč zavedajo, da je bolniški dopust problematika, ki se nanaša na odnos med zaposlenim in delodajalcem ter med zavarovalnico in zavarovancem, zato nekateri menijo, da bi morali biti razbremenjeni postopkov, ki se ne nanašajo izključno na zdravljenje.
Odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije je v letu 2011 prejel več vlog s strani delodajalcev in odvetnikov, ki so se nanašale na odobritev in trajanje bolniške odsotnosti z dela s strani izbranega zdravnika. Navedbe vlagateljev so se nanašale tudi na izrečena ali zapisana navodila glede dejavnosti bolnika med bolniško odsotnostjo. Delodajalci so na različne načine preverjali in se seznanjali z aktivnostmi njihovih zaposlenih med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ter na podlagi izsledkov sprožili bodisi postopke proti zaposlenemu bodisi celo postopke proti izbranemu zdravniku njihovega zaposlenega. Prijava zdravnika Zdravniški zbornici Slovenije je za vsakogar precej neprijetna zadeva, saj vsaka vloga zahteva »upravičevanje«, utemeljevanje in pojasnjevanje za pogosto korektno opravljeno delo. Zdravniki so zaradi tega razočarani. Odbor za pravno-etična vprašanja je prejel tudi vlogo zdravnika kliničnega specialista, ki sprašuje glede odgovornosti imenovanega zdravnika v primeru, če se zdravstveno stanje bolnika zaradi zavrnitve vloge za podaljšanje bolniške odsotnosti z dela poslabša. Odbor je na podlagi vsebine prispelih vlog sklical sestanek s predstavniki odbora za osnovno zdravstvo ZZS, predstavniki ZZZS in predstavniki civilnih združenj bolnikov. Sestanka, ki 22
Revija ISIS - Junij 2012
je 12. marca 2012 potekal v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije, smo se udeležili Gabrijela Dšuban, dr. med., prim. Mojca Senčar, dr. med., doc. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., prim. doc. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., ter univerzitetna diplomirana pravnika Radmila Krunić in Siniša Bošnjak. Na sestanku smo vsebinsko obravnavali problematiko ter ob tem varovali osebne podatke zdravnikov in vlagateljev, katerih imena niso bila razkrita. Najprej smo obravnavali postopek posredovanja navodil glede režima bolnika v času zadržanosti z dela. V drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS št. 30/03 – prečiščeno besedilo, 35/03, 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06/84/07, 33/08,7/09 in 88/09, v nadaljevanju Pravila) je določeno, da morata osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija dati zavarovancu navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi...). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost od doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oz. če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. Osebni zdravnik mora zato v papirno ali elektronsko obliko zdravstvenega kartona napisati navodila glede aktivnosti v času začasne zadržanosti od dela. Nekateri delodajalci z internim aktom opredelijo tudi obrazec, ki ga bolnik prinese k zdravniku in v katerem so opredeljene različne dejavnosti v času bolniške odsotnosti z dela.
Na sestanku smo poudarili, da so navodila za ravnanje bolnika odvisna od posameznikovega zdravstvenega stanja, zato ni mogoče konkretno po urah opredeliti trajanja aktivnosti, gotovo pa mora zdravnik opredeliti vrsto aktivnosti. Pri veliko bolezenskih stanjih je namreč strogo mirovanje škodljivo. Izkušnje iz prakse kažejo, da večina zdravnikov v primeru priporočenega gibanja napiše »aktivni bolniški stalež«, drugi pa konkretizirajo, da gre pri tem za sprehode, plavanje, sprostitvene dejavnosti ipd. V okviru zdravljenja je pri nekaterih bolezenskih stanjih treba čim več hoditi oz. se gibati, česar pa ni mogoče časovno definirati v urah (koliko časa na dan naj bolnik izvaja aktivnosti). Pri drugih bolezenskih stanjih so bolniki sicer telesno zmogljivi,