Iz evrope
Zasebna (medicinska) univerza v Klinikumu Celovec? Na avstrijskem Koroškem potekajo politične razprave o ustoličenju (Etablierung) zasebne medicinske univerze. To so najavili zastopniki Zasebne univerze Sigmunda Freuda, Klinikuma Celovec ter koroški politik (namestnik Deželnega glavarja?) Uwe Scheuch.
Dunajska Zasebna univerza, ki se je doslej ukvarjala z izobraževanjem na področju psihoterapije, si prizadeva pri Zvezni vladi pridobiti dovoljenje za novo univerzo do leta 2013. Že v zimskem semestru 2013/14 naj bi sprejeli 80 do 100 novincev v prvi semester.
Dežela (tj. Koroška) želi projekt podpreti z zagonsko subvencijo 12 milijonov evrov. Uwe Scheuch pa izključuje, da bi Dežela sodelovala pri stroških delovanja. Slednji naj bi se pokrivali – to je objavil Alfred Pritz, rektor dunajske Zasebne univerze – s šolninami (6.000 evrov na semester) ter z denarjem za raziskave.
Načrtovano je, naj bi pouk in raziskave vodili primariji in habilitirani zdravniki (habilitierten Oberärzte) Klinikuma Celovec. Kolegij 20 primarijev je svoje načrte že objavil v Pismu o nameri (Letter of Intent) in njegov predstavnik univ. doc. dr. Hausegger je izjavil, da bo pouk in raziskovanje možno kljub napetim razmeram v personalni zasedbi. Ko bo zaživela, bo Medicinska univerza imela 500 do 600 študentov. Obstajajo pa dvomi, da za to obstojijo ustrezne zmogljivosti. To je izjavil že Albert Kreiner, predsednik ekspertne komisije pri KABEG. Tako meni tudi
generalna direktorica Klinikuma Celovec, Ines Manegold. Po mnenju slednje natančnih preračunov še ni, je pa pri manjših projektih te vrste nujno računati z izdatki v višini 60 milijonov evrov. Vir: Kärntner Ärztezeitung št. 4, april 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
Nemčija: manj infarktov srca zaradi prepovedi kajenja Po uvedbi zakona o nekajenju leta 2007 in 2008 se je stacionarno zdravljenje infarktov zmanjšalo za 5 odstotkov, zdravljenje angine pektoris pa za 13 odstotkov. Tako je pokazala neka raziskava zdravstvene zavarovalnice. Obdelanih je bilo več kot 3 milijone zavarovancev, prihranek pri zdravljenju pa je 7,7 milijona evrov.
Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 6, 25. marec 2012 Prevod in priredba: Marjan Kordaš
Samo v letu 2010 je bilo v Nemčiji kar 41 odstotkov vseh smrti takšne vrste, ki so temeljile na obolenjih srca in ožilja; zaradi infarkta je umrlo 60.000 ljudi.
Revija ISIS - Junij 2012
21