Medicina izméček -čka m izkašljana snov iz pljuč in/ali dihalnih poti krvávkast -a -o ki vsebuje kri v sledeh
Prestrašena bolnikova žena po telefonu: »Prosim pomagajte, mož je pri vas naročen čez 2 tedna, a lahko pride prej na pregled?« Jaz: »Kaj pa je narobe?« Gospa: »Danes zjutraj je izkašljal kri.« Jaz: »Kri? Opišite mi malo, se je to zgodilo prvič? Koliko je bilo krvi?...« Gospa: »Do sedaj še ni nikoli izkašljal krvi, danes zjutraj pa jo je izkašljal en deci, kar naenkrat. Prosim, a lahko pride prej?« Jaz: »Seveda, naj kar pride.« (Čez 10 minut.) Gospa: »Oprostite, spet kličem. Sem se pogovorila z možem in je rekel, da je bila samo sled krvi, čisto malo. Ni bilo tako hudo. Bova kar počakala na redno kontrolo.« dispnéja -e ž oteženo dihanje z neprijetnim občutkom napora dihalnih mišic
»Zadnje dva tedna mi zmanjkuje zraka. Zgodi se nenadoma, kakor da se nekaj zapre v mojih pljučih. Grem na stranišče in ne morem nazaj, ker se tako zadiham. Strah me je, bojim se, da me bo zadušilo. Strah me je biti doma, tu v bolnici sem vsaj pod kontrolo in mi lahko takoj pomagajo. Po injekciji mi je hitro bolje.« bolečína -e ž bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev in predstavlja zaščitni mehanizem (opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna aktivnost ali aktivnost prizadetega dela telesa)
»Roka me boli neprestano. Bolečina je zelo močna. Roke ne morem dvigniti, pri najmanjšem gibu me boli. Vzamem tablete za bolečine, a mi nič ne pomagajo. Ne morem ničesar delati, ponoči ne morem spati. Obupan sem. Bo ta bolečina kdaj
minila? Veste imam malega vnuka, star je tri leta. Prej sva se skupaj vsak dan igrala. Se bom še kdaj lahko igral z njim?« kaheksíja -e ž huda splošna telesna oslabelost in shiranost, posledica nekaterih bolezni, zastrupitev ali stradanja
»Najhuje pri tej moji bolezni je to, da ne morem jesti. Hrana mi smrdi, nič mi ne paše. Prej sem vse jedel, ribe sem jedel zelo rad. Ribič sem in velikokrat kaj dobrega ulovim. Sedaj rib ne morem niti pogledati. Ona (pogleda ženo) me ves čas sili, naj nekaj jem, a ne morem ne gre. Shujšal sem že dvajset kilogramov, odkar sem zbolel, saj se poskušam potruditi, a ne gre. Prehranskih dodatkov ne morem niti videti, čim enega malo poskusim, mi gre na bruhanje. Prosim, dajte mi kaj za apetit.« Ona (žena): »Ne vem več, kaj naj kuham, noče nič jesti. Mi (vsa družina) ga silimo, naj kaj poje, naj se potrudi, a noče. Kuham mu vse tiste stvari, ki jih je prej rad jedel, a noče. Stiskam mu sok redeče pese, pa med, pa vitaminske napitke, a ničesar noče. Sin je iz Beograda prinesel posebne vitamine, pa iz Izraela smo naročili ene kapljice, a ničesar noče. Ne vem več, kaj naj naredim, strah me je, da bo shiral in umrl.« betíčast -a -o ki je na koncu zadebeljen:~i prsti
Bolnica v ambulanti z zelo lepo urejenimi nohti na betičastih prstih. Jaz: »Gospa, imate spremenjene nohte, a ste to opazili?« »Ja, sem opazila, da so večji, lepi so.« Jaz: »Ja res je, lepi so.«
Zelo modra profesorica na fakulteti nam je rekla, da bi vsak študent medicine moral preležati štiri tedne v bolnišnici z zlomljeno nogo, da bi lahko vsaj približno vedel, kaj pomeni bolezen. Ne vem, če bi lomljenje nog kaj pripomoglo k poznavanju bolezni, vsekakor pa nam natančen pogovor z bolnikom pri tem pomaga. Prisluhnimo mu.
Zakaj infektologi ne zbolimo za pnevmokokno pljučnico? Janez Tomažič
Res je, infektologi pogosteje kot vsi drugi ljudje pridemo v stik s povzročitelji pljučnic. Izberimo pnevmokoke, ki so najpogostejši povzročitelji pljučnice. Zakaj ne zbolimo, kljub večji izpostavljenosti pnevmokokom? Pnevmokoki so bakterije, ki so v »predantibiotični eri« povzročili 97 odstotkov vseh pljučnic (Heffron s sod. 1938). Danes so še vedno glavni povzročitelji pljučnic in v razvitem svetu povzročajo od 37 do 64 odstotkov vseh pljučnic.
Izvor pnevmokoknih okužb je edino človek. Pnevmokoki se pripnejo na epitelijske celice dihalnih poti, najintenzivneje se razmnožujejo na nosno-žrelni sluznici, ki jo naselijo – kolonizirajo (posebno pri otrocih), kjer ostanejo več tednov ali mesecev, se kapljično prenašajo z osebe na osebo, prenos pa zelo olajšajo
virusne okužbe dihal. Iz nosno-žrelne sluznice se razširijo na področja, kjer ne bi smeli biti: v srednje uho, obnosne votline, bronhije in alveole. Iz mesta kolonizacije ali pa iz področja bolezni (vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin, pljučnica) se lahko razsejejo in povzročajo bakteriemijo, meningitis, septični artritis, spontani bakterijski peritonitis (pri predhodni bolezni peritoneja), endokarditis, celulitis, endoftalmitis itd. Pnevmokoki se od bolnikov prenašajo na nas infektologe, posebno če imamo virusne respiratorne okužbe, vendar zakaj ne zbolimo?
V katerem grmu čepi zajec? Najverjetneje je odgovor v najzgodnejšem obdobju patogeneze okužbe, v prvih 2 do 3 dneh, ko še ni specifičnih protiteles (opsoninov), ki bi omogočala fagocitozo pnevmokokov, zaščitenih s polisaharidno kapsulo, in drugih Revija ISIS - Maj 2012
67