Medicina
Nezdravljene prekinitve dihanja med spanjem (apneje) lahko vodijo v kronične bolezni Katarina Lucija Glas, Leja Dolenc Grošelj, Marko Kolšek Apneje med spanjem so definirane kot prekinitve zračnega toka, pri hipopnejah pa gre za 30- do 50-odstotno znižanje pretoka zraka v dihalnih poteh, ki pri odraslem človeku med spanjem lahko trajajo 10 sekund in več (najpogosteje od 10 do 30 sekund). Ob tem se saturacija krvi s kisikom običajno zniža. Obstajata dve glavni vrsti motenj dihanja v spanju:
a) Obstruktivna apneja med spanjem (OSA) je motnja dihanja, pri kateri prihaja do ponavljajoče popolne (apneja) ali delne (hipopneja) zapore zgornjih dihalnih poti med spanjem, ki se ponavadi končajo s kratkimi reakcijami prebujanj iz spanja. Do daljših apnej ali hipopnej z globljimi desaturacijami krvi s kisikom prihaja v REM fazah spanja. Saturacija se vrne na izhodiščno raven ob ponovni vzpostavitvi dihanja. Sklop težav, ki ob tem nastajajo, imenujejo tudi sindrom obstruktivne apneje/ hipopneje v spanju (OSAHS) in predstavlja 80 odstotkov vseh motenj dihanja v spanju.
b) Centralne oblike apneje v spanju delimo na primarne in sekundarne. Pri primarnih oblikah vzrok ni poznan, pri sekundarnih pa je vzrok lahko bodisi okvara možganskega debla (zaradi nevroloških bolezni – degenerativne, demielinizirajoče, neoplastične, vaskularne ali travmatske etiologije), srčna ali ledvična okvara, bodisi posledica prejemanja drog ali zdravil (dolgodelujoči opioidi). Skupek težav, ki nastane ob tem, imenujejo tudi sindrom centralne apneje/hipopneje v spanju (CSAHS). Ta sindrom je posledica prehodnih odsotnosti impulza za dihanje, ki nastane zaradi okvare centra za dihanje v možganskem deblu (1, 2, 3, 4). Zadnje mednarodne smernice poleg teh dveh oblik opredeljujejo še Cheyne-Stokesovo dihanje in hipoventilacijski sindrom zaradi debelosti (OHS) (2). Po podatkih nekaterih raziskav je od 80 do 90 odstotkov sindromov OSAHS neodkritih (5).
Finančna obremenitev, tj. zdravstveni strošek zaradi nezdravljenega sindroma obstruktivne apneje v spanju (OSA) v ZDA ocenjujejo na 3,4 miljarde ameriških dolarjev, ki pa ne vključuje posrednih stroškov, nastalih zaradi absentizma ali nesreč pri delu in v prometu (1).
Patofiziološki mehanizmi OSA Obstruktivna oblika apnej/hipopnej, pri kateri prihaja do intermitentne popolne ali delne zapore zgornjih dihalnih poti zaradi preobilja mehkih tkiv ali anatomije obraza/lobanje, povzroča prekinitev ali zmanjšanje pretoka zraka v zgornjih dihalih. Posledica je znižanje saturacije krvi s kisikom; znižanje je odvisno od
trajanja apneje ali hipopneje, izhodiščne saturacije ter morebitnih pridruženih bolezni pljuč in vzburjenja simpatičnega živčnega sistema. Poleg tega naj bi določeni humoralni odzivi na ponavljajočo hipoksemijo zaradi apneje povzročali vazokonstrikcijo in endotelijsko disfunkcijo, ki ji v določenem času sledi arterijska hipertenzija (6). Podobni mehanizmi se sprožajo pri centralnih oblikah apnej. V nekaterih primerih pride zaradi dihalnega napora ob apnejah ali hipopnejah do pravočasnega prebujanja, ki prepreči padec saturacije, kar imenujejo RERA (respiratory effort related arousals), ki je ponavadi predhodnik OSA. Hkrati v apnejah ob hipoksemiji prihaja tudi do hiperkapnije (zviševanje CO2 v krvi), kar posledično lahko vodi v arterijsko hipertenzijo (6, 7).
Ljudje s sindromom OSA naj bi bili zaradi svoje težave še dodatno nagnjeni k debelosti, vsekakor pa je že debelost lahko razlog za sindrom OSA. Morda se vzpostavlja začarani krog, tako da ostaja vprašanje glede povezave debelosti s sindromom OSA (5, 8) v smislu, kaj je prvotno: »kura ali jajce«? Prav tako se kaže povezava med sindromom OSA in sladkorno boleznijo. Možni patofiziološki mehanizmi razvoja diabetesa ob apnejah so prikazani na sliki 1 (8).
Simptomi in znaki OSA Simptomi in znaki pri odraslih, ki lahko razkrijejo apneje v spanju, so najpogosteje glasno smrčanje, prekinitve dihanja, nikturija, zbujanje z izrazito suhimi usti ali jutranjimi glavoboli, težave s koncentracijo in posledična pretirana dnevna zaspanost (2, 9). Posledično imajo te osebe lahko zvišan krvni tlak z vsemi njegovimi posledicami ali moteno toleranco za glukozo. Te osebe sestavljajo rizično skupino za miokardni infarkt ali možgansko kap med spanjem.
Pri otrocih obstruktivne apneje prav tako spremlja glasno smrčanje, neprijetna prebujanja, adenoidni obraz. Ponavadi ti otroci dihajo skozi usta, so zaspani čez dan, kar se pri njih lahko odraža kot hiperakivnost (4).
Posledice apnej Nezdravljeni sindrom obstruktivne apneje med spanjem (OSA) lahko vodi v kronične bolezni z njihovimi posledicami (1–5, 8, 9, 11, 12): • arterijska hipertenzija (v večini študij, pri katerih so merili krvni tlak ob zdravljenju sindroma OSA, so vrednosti dnevnega in nočnega krvnega tlaka pomembno padle),
Revija ISIS - Maj 2012
61