Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov
Zdravljenje raka Zvonimir Rudolf
Za knjigo Zdravljenje raka dr. Lea Šavnika lahko trdimo, da je prvi učbenik onkologije v slovenskem prostoru. Prof. Šavnik je bil prvi in dolgoletni predstojnik Katedre za onkologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (od leta 1947 do leta 1963). Knjigo je izdala Državna založba Slovenije leta 1949. Obsega 252 strani in je razdeljena na 29 poglavij. V njej je 111 črno-belih slik, 53 tabel in 16 barvnih podob na posebnih prilogah. Delo je avtor posvetil doc. dr. Josipu Cholewi – prvemu predstojniku Zavoda za novotvorbe (prej Banovinskega inštituta za raziskovanje in zdravljenje novotvorb, ki je bil ustanovljen 1. avgusta 1938). Kot pravi avtor v predgovoru (avgusta 1948), je bil prvotni namen publikacije »poročilo ob petletnici Zavoda za novotvorbe v Ljubljani, namenjeno samo zdravnikom za informacijo o zdravljenju rakovih obolenj z radijem in rentgenskimi žarki«. Zaradi nepredvidenih zaprek (II. svetovna vojna in okupacija) se je
tisk zakasnil, zato je avtor prvotno poročilo razširil in tako je nastal prvi učbenik onkologije. Če spet citiram avtorjev predgovor: »Kdor se zanima za vprašanja raka, bo prav gotovo lahko našel v knjigi dovolj primernega gradiva. Zavedam se, da delo ni popolno, ker ne zajame dovolj vseh rakovih obolenj in da je posebno pomanjkljivo glede statističnega pregleda za časa okupacije.«
Knjiga je smiselna razdeljena na splošne in specialne teme – Uvod, Zdravljenje z obsevanjem na splošno (obsevanje z rentgenskimi žarki in radijem) in specialno po rakih na posameznih organih (koža, raki v področju glave in vratu, ginekološki tumorji, rak dojk, raki prebavil, sarkomi, raki moškega spolovila in prostate).
Poglavje V (Zdravljenje z rentgenskimi žarki v ginekologiji) je namenjeno opisu tehnik in metod rentgenskega obsevanja pri ginekoloških rakih. V IX. poglavju (Izpremembe v aplikacijah radija pri ginekoloških obolenjih po l. 1937 na inozemnih zavodih) so opisane tudi metode in tehnike takratnih obsevalnih zdravljenj (z radijem), ki so jih povzeli po uveljavljenih svetovnih institucijah (npr. Institut de Cancer, Paris; Memorial Sloan-Kettering Cancer Center, New York; Radiumhemmet, Stockholm). Radioaktivnim izotopom in njihovi uporabi v onkologiji je namenjeno X. poglavje (Umetne radioaktivne snovi – Izotopi), posebno poglavje o radiofiziki (XVII. O enotah v terapiji z radijem) pa je napisal prof. France Avčin.
Posamezne vrste raka in uspehi zdravljenja so ilustrirani tudi slikovno. Vse fotografije in barvne podobe so izvirni posnetki bolnikov, ki so se zdravili v zavodu. Ob posameznih vrstah rakov so navedeni tudi statistični podatki.
V drugi polovici prejšnjega stoletja je onkologija doživela nepričakovan razvoj na vseh področjih, od odkritij na področju kancerogeneze, epidemiologije pa do novih metod diagnostike in zdravljenja, zato so se spremenili tudi mnogi koncepti iz preteklosti. Onkološki inštitut je zato izdajal številne interne publikacije, leta 1994 pa je sledil tudi drugi učbenik s področja onkologije – Onkologija (uredil A. P. Fras, Didakta 1994), timsko delo 44 strokovnjakov Onkološkega inštituta Ljubljana in klinik Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Revija ISIS - Maj 2012
59