Zanimivo predstavljeni prehrambeni vidiki v zgodovini in sedanjosti ter različni prehranjevalni trendi in njihov pomen za antropologijo in javno zdravje.
Na prehransko tematiko se je navezalo predavanje o rasti in razvoju. Problem je bil voden skozi zgodovino, vojno obdobje in sedanji čas. Zanimiva tematika je bila popestrena s predstavitvijo tudi skozi umetnost z upodobitvami razlik v rasti glave in telesa. Še prav posebno pozornost je vzbudilo predavanje o dednosti in boleznih v izoliranih populacijah vzhodnega Jadrana, ker so tudi naše antropološke raziskave usmerjene v izolirane populacije, in sicer zaprte hribovske doline, ki nudijo enake pogoje, kot so na otokih. Na našem raziskovalnem terenu smo tudi sodelovali s skupnim projektom. Hrvaški antropologi so prav z obsežnimi otoškimi populacijskimi raziskavami zasloveli po svetu. Odlično so bile predstavljene molekularno-genetske raziskave in genetski markerji v populacijskih analizah ter podan slikovit prikaz uvrstitve Slovenije na genetskem zemljevidu.
Predstavitev je pokazala, s kako hitrimi in velikimi koraki je genetika vstopila v antropologijo in koliko oken in jasnejših pogledov je odprla. Udeleženka antropološke raziskovalne ekspedicije v Afriko je predstavila antropološke vidike in afriške javnozdravstvene razmere v populaciji Dogon v Maliju. Zaključili smo s predavanjem o statističnih metodah v antropoloških medkulturnih raziskavah. Nazorno so bile prikazane številne pasti raziskav in opozorjeni smo bili, na kaj vse moramo biti še prav posebno pozorni v antropoloških raziskavah.
Druga Antropološka šola je še enkrat pokazala, da se ugotovitve in delo antropologije in javnega zdravja prepletajo in dopolnjujejo ter naši skupni raziskovalni koncepti bogatijo, kar nam nudi boljše razumevanje številnih antropoloških in javnozdravstvenih problemov, ter je tudi pomembno prispevala k predstavitvi biološko-medicinske antropologije v Sloveniji. Veliko zanimivega bo ponudila tudi naslednja, tretja Antropološka šola, ko se nam bodo pridružili kolegi z Dunaja.
Od ribjih mehurjev do limon Muzej kontracepcije in abortusa na Dunaju Ana Ferfolja
V okviru vsakoletne strokovne ekskurzije na Dunaj za slušatelje zgodovine medicine na ljubljanski medicinske fakultete, ki ga organizira in vodi zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, je bilo mogoče tokrat prvič obiskati tudi Muzej kontracepcije in abortusa. Med študenti je bilo veliko zanimanja, saj sta splav in zaščita pred nosečnostjo del medicinskega znanja, vendar pa se pojavljata tudi kot polemična tema, stališča posameznikov pa so različna. Študentje lahko tudi priznamo, da naše zanimanje ni bilo zgolj akademske, ampak tudi praktične narave. Radovednost je bila velika, pričakovanja različna in ugibali smo, ali bo na koncu kakšen gift shop. Nihče ni vedel, kaj obeta obisk muzeja, vendar nas ob prihodu niti priznanje za najboljši avstrijski muzej ni moglo prepričati, da lahko tako majhen muzej zadosti našim pričakovanjem. Nahaja se namreč v stari meščanski hiši v centru Dunaja na ulici Mariahilfer Gürtel ter obsega le dobrih 50 m2. Ima dve sobi: prva je posvečena kontracepciji, druga splavu. S pomočjo donacij ga je ustanovil ginekolog in porodničar dr. Christian Fiala, ki nas je tudi vodil skozi muzej.
Že na začetku ogleda nas je precej šokiral z nekaterimi podatki. Zanesljivo kontracepcijo namreč jemljemo za samoumevno in so nam citati kot »Rezultat spolnega odnosa je po navadi otrok«, iz knjige, izdane leta 1914, smešni. Prav tako danes s težavo razumemo, kako se je Freudova misel o ločitvi spolnosti in razmnoževanja lahko zdela tako nemogoča. Vse nas je presenetilo, da so moderne metode kontracepcije večini prebivalstva na razpolago šele kratek čas. To nam je dr. Fiala prikazal z vprašanjem, kaj je Knaus-Oginova metoda. Odgovoriti nismo znali, saj to
56
Revija ISIS - Maj 2012
nezanesljivo metodo štetja »varnih« dni uporablja le še redko kdo, toda ko sta v dvajsetih letih minulega stoletja Knaus in Ogino določila začetek ovulacije v menstrualnem ciklu, je bil to prvi preboj na področju kontracepcije. Do leta 1960, ko je na trg prišla tabletka, je bil to najučinkovitejši način preprečevanja nosečnosti. Pred tem ženske praktično niso imele nobenega nadzora nad svojo plodnostjo, z upoštevanjem te metode pa so v povprečju zanosile osemkrat v življenju. Nihče od nas seveda ni razumel, zakaj bi se komu teh osem nosečnosti sploh zdelo tako čudovit dosežek, dokler nismo primerjali statistike: prej je ženska v povprečju (lahko) zanosila petnajstkrat.
Dr. Fiala med razlago (foto Tadej Žlahtič).