Zanimivo
Antropološke šole na Inštitutu za varovanje zdravja RS v Ljubljani Maruška Vidovič
Po prvi Antropološki šoli, ki je bila na terenu in je predstavila antropološko-medicinske raziskave v izoliranih populacijah zaprte hribovske doline, ki ponazarjajo tako imenovani »naravni eksperiment«, smo dobili veliko pozivov in vzpodbud za nadaljevanje tovrstnih izobraževalnih programov. Zato smo organizirali in uspešno izvedli drugo Antropološko šolo v prostorih Inštituta za varovanje zdravja, pripravljamo pa že tretjo. Programi so namenjeni zdravnikom in drugim strokovnjakom javnega zdravja, ki se srečujejo z vprašanji sodobne biološkomedicinske antropologije. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS uspešno vodimo številne antropološko-medicinske raziskave in razvijamo biološko-medicinsko antropologijo z novimi sodobnimi koncepti že več kot dve desetletji ter smo uspešno vključeni v številna mednarodna sodelovanja. Zaradi načina življenja ljudi v populacijah kot njihovih osnovnih enotah je moderna antropologija usmerjena k raziskavam populacij. Za zdravnike javnega zdravja je populacija »pacient« in zanima jih populacijsko zdravje. Biološko-medicinska antropologija pa se s celostnim pristopom, ki jo odlikuje, in populacijskimi raziskavami aktivno vključuje v javno zdravje. Oboje ponuja odlične pogoje za pravo partnerstvo med tema dvema strokama, ki se v svetu vse bolj zlivata v eno. Zato smo dali celodnevnemu programu druge Antropološke šole, ki je v najširšem smislu predstavila pomen povezovanja med biološko-medicinsko antropologijo
in javnim zdravjem, pomenljivi naslov »Populacija raziskovalna enota v antropologiji in javnem zdravju«.
V zgodovinskem uvodu so bili prikazani raziskovalni začetki antropologije v Sloveniji. Predstavljen je bil prvi Antropološki oddelek, ki je bil ustanovljen leta 1929 na tedanjem Higienskem zavodu, predhodniku današnjega Inštituta za varovanje zdravja. Oddelek je ustanovil in vodil dr. Božo Škerlj, utemeljitelj znanstvene antropologije v Sloveniji. Fizično (somatično) antropologijo je populariziral v medicini in biologiji ter drugih sorodnih strokah. Iz tega časa so najbolj znane raziskave telesnega in duševnega razvoja otrok, meritve šolskih otrok in športnikov, raziskave o menarhi itd. Naša šola sodobne biološke antropologije ni prezrla dejstva, da so bile prve korenine antropologije vsajene prav tukaj pri nas, kar nas obvezuje, da spoštujemo postavljene temelje in da naprej razvijamo antropologijo z novimi, sodobnimi trendi.
V naslednji programski točki je bil poudarek na populaciji kot raziskovalni enoti in dogajanjih v njej. Slušatelje smo poizkušali seznaniti s karakteristikami populacije, njeno opredelitvijo, s pomembnimi populacijskimi parametri, odprtostjo populacijskih sistemov, z delovanjem mehanizmov evolucije v populaciji, s pomenom populacijskih struktur in demografskimi spremembami, z genetskimi karakteristikami populacij, z genetsko variabilnostjo ter s študijami sorodstva, z naključnimi dejavniki v populaciji, vplivom migracij na genetsko strukturo in biologijo človeka itd. Predstavili smo nekaj specifičnih antropoloških znanj, ki so povezana z dejavniki v populaciji in z boleznimi, ter predstavili aplikativno antropološko vključenost in pomoč pri izvedbi ciljev javnega zdravja.
Na drugi Antropološki šoli je sodelovalo še sedem mednarodno priznanih strokovnjakov z Inštituta za antropologijo in Inštituta za migracije in narodnosti iz Zagreba, s katerimi že ves čas sodelujemo.
Predavatelji in udeleženci druge Antropološke šole.
Ker sta evolucija in človekova variabilnost dve pomembnejši temi biološko-medicinske antropologije, je bil »človek« najprej prikazan z evolucijskim pristopom, tako pomembnim za razumevanje današnjih ljudi. Nato so bili Revija ISIS - Maj 2012
55