iz zgodovine medicine je visok grm z bledorumenimi cvetovi in rdečimi jagodami, ki raste na tihomorskih pobočjih od Mehike do Bolivije. Po tem angleškem zdravniku je dobil ime tudi mineral whitherit, strupeni barijev karbonat.
Kot že rečeno, smo zdravniki preparate digitalisa kar na veliko predpisovali srčnim bolnikom še pred pol stoletja, danes pa jih je očitno močno izpodrinila farmacevtska »kemija« z neštevilnimi ožje usmerjenimi in varnejšimi zdravili. Toda v Registru zdravil republike Slovenije (2007) lahko še vedno najdemo
preparat tovarne Lek »digicor« s tabletami po 0,1 mg kardiotoničnega glikozida metildigoksina. Enake sestave je tudi zdravilo »lanitop« tovarne Pliva. Gotovo bi bilo zanimivo zvedeti, koliko ta zdravila še uporabljajo naši kardiologi – menda so ti preparati bolj v rabi v zdravstvu naših južnejših sosedov. Za zaključek bi lahko upravičeno dejali, da sistematično in skrbno raziskovanje o delovanju digitalisa na srčna obolenja uvršča Williama Whitheringa med pionirje uporabe znanstvenih metod v medicini.
Medicinska Ljubljana
Kasalova palača zdravstvene zavarovalnice v Ljubljani in razvoj zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih Zvonka Zupanič Slavec
Pot med ljubljansko železniško postajo in Tromostovjem vodi po Miklošičevi ulici mimo veličastne palače osrednjega slovenskega Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga je projektiral češki gradbeni inženir dr. Miroslav Kasal. Zdravstveno zavarovanje s svojo čvrsto povezanostjo z zdravstvom predstavlja del »medicinske Ljubljane«, ki ga preko stavbne dediščine popisujem v tej rubriki. Dolinarjevi plastiki nagovarjata mimoidoče, da skrbijo za svoje zdravje, mogočna vrata s tehničnim ornamentom pa so se nam vtisnila v spomin tudi preko kartice zdravstvenega zavarovanja in znaka Vzajemne, ki sta v znak identifikacije s svojo ustanovo uporabila te simbole za svojo predstavitev.
Solidarnost in človečnost ljudem Prvega avgusta 2009 je minilo 120 let od uvedbe zdravstvenega zavarovanja pri Slovencih. Leta 1889 je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja, ki je bil v Nemčiji uveden leta 1883, z zakonom ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Tej so kmalu sledile druge po vseh slovenskih mestih. S tem je bil po načelu solidarnosti omogočen skladen razvoj medicinske in zdravstvene oskrbe ter zdravstvenega zavarovanja vsem zaposlenim in njihovim družinam, kasneje pa vsemu slovenskemu prebivalstvu. Zato ta dogodek velja za pomemben mejnik v razvoju zdravstva in dokazuje, da Slovenija nikoli ni bila zdravstvena provinca.
Morebiti se danes, tako daleč od začetka zdravstvenega zavarovanja, ne zavedamo več, kaj pomeni imeti zagotovljeno gmotno varnost v bolezni, pri poškodbah, na stara leta. Vse dobro človek 48
Revija ISIS - Maj 2012
Vhodna vrata Kasalove palače (foto Blaž Bertoncelj). hitro privzame in se ne sprašuje, koliko dela, truda, predvsem pa osveščenosti družbe in njene solidarnosti je bilo potrebno, preden je vse to postalo samoumevno! Med prvimi v Evropi poleg Nemčije, Francije, Belgije, Luksemburga in seveda Avstrije, pod katero smo Slovenci takrat spadali, smo po Bismarckovem modelu uredili obvezno zdravstveno zavarovanje, ki je postalo zgled družbeno pravične skrbi za zdravje vseh. To žlahtno tradicijo nam je uspelo ohraniti do danes, ko se po organizaciji in