iz zgodovine medicine odprta sočasno v razstavnih prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru, ter obširnejšo z nam dostopno literaturo o apiterapiji v preddverju velike dvorane Auditorium magnum Fakultete za kmetijstvo na gradu Hompoš. 30. marca, na njegov rojstni dan in svetovni dan apiterapije, pa je bila ob 13. uri na pobreškem pokopališču še slovesnost v spomin na tega zaslužnega meščana, ki je ponesel ime Maribora v širše svetovne okvire. Slavnostni govornik je bil direktor
UKC in predavatelj zgodovine na MF Univerze v Mariboru prim. dr. Gregor Pivec. Spominski venček pa so na grob položili predstavnik Slovenskega zdravniškega društva, prodekanica za študentske zadeve Medicinske fakultete Univerze v Mariboru študentka medicine Nina Pivec in predsednik Čebelarske zveze Slovenije, podružnica Maribor. Slovesnosti so se udeležili številni zdravstveni delavci in drugi ljubitelji kulturne zgodovine našega mesta in bo ostala v spominu še dolgo časa.
Prim. Franjo Radšel: moj življenjepis – spomini Pripravila Zvonka Zupanič Slavec
V prejšnji številki smo predstavili prvi del spominov ftiziologa prim. Franja Radšla (1899–1987), ki je opravil veliko protituberkulozno poslanstvo predvsem na Štajerskem. Omenimo še enkrat, da je bil v času delovanja v Mariboru po drugi svetovni vojni kot krščanski socialist politično diskvalificiran, kar je bilo objavljeno že v uvodu prvega dela zapisa, a sam o tem ni nikoli ničesar zapisal. Ohranjene pa so časopisne objave o tem. Takole piše:
Delo v Slovenj Gradcu Julija 1934 sem precej zaskrbljen nastopil svojo novo službeno mesto kot šef internega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu. Ni mi manjkalo svaril »Nemo propheta in patria«! Upal pa sem, da mi bo to, da sem domačin, lahko tudi kaj pomagalo. V kratkem času so se pomisleki umirili, interni oddelek je začel z rentgensko diagnostiko tako pljuč kot srca in gastrointestinalnega trakta. Prišlo je že tako daleč, da me je obiskal dr. Mayer z banske uprave z vprašanjem: »Ali sedaj še nameravam naprej
Pljučni oddelek na Slivniškem Pohorju pri Mariboru, kjer je deloval prim. Franjo Radšel, leta 1953 (iz arhiva družine Radšel).
v Maribor, ko sem se v Slovenj Gradcu že tako ustalil?« Seve sem zatrdil, da smatram Slovenj Gradec slej kot prej samo za odskočno desko za Maribor.
Z dr. Ramšakom, šefom bolnišnice Bratovske skladnice v Črni (na Koroškem) sva se dogovorila za ustanovitev proti-tuberkuloznega dispanzerja v Črni. Z ustanovitvijo sva morala počakati, da je bolnišnica dobila svoj rentgenski aparat, kar se je zgodilo spomladi 1936. Tako sem marca 1936 začel po enkrat tedensko ordinirati v na novo ustanovljenem dispanzerju v Črni. Dr. Neubauer je v knjigi »Poslanstvo slovenskega zdravnika« v svojem članku »100 let tuberkuloze na Slovenskem« napačno navedel kot prvega zdravnika črnskega dispanzerja dr. Ramšaka. V eni poznejših številk revije »Tuberkuloza« je to svojo navedbo popravil. V Črno sem redno zahajal vse do odhoda v Maribor. V Slovenj Gradcu pa sem se seveda moral udejstvovati še na tistih področjih, na katerih je lahko bilo ali bi postalo moje sodelovanje koristno. Tako je mladina ustanovila prvo športno društvo v Slovenj Gradcu. Bila je to »Mislinja«. Društvo je gojilo predvsem kolesarstvo in nogomet. Prvi predsednik sem postal jaz. Moja naloga je bila predvsem v tem, da sem mlade ščitil in jim dajal poguma, da so v svojem zagnanem delu vztrajali. Slovenjgradčani so imeli v tistih časih kar močno podružnico in celo vrsto navdušenih gorohodcev in planincev. Društvo je imelo tudi svojo planinsko kočo na Uršlji gori, 1696 m.n.m. Kočo je zgradil dr. Harpf, slovenjegraški zdravnik, bila pa je do razpada Avstrije v upravi »Alpenverein«-a. Po razpadu Avstrije je upravo koče prevzelo Slovensko planinko društvo (SPD) oziroma njegova podružnica v Slovenj Gradcu, ki je kočo vzorno oskrbovala. Povsem zanemarjen pa je bil tisti del Pohorja od Ribniške koče naprej; proti zahodu ni bilo nobene planinske postojanke več. Zato so Slovenjgradčani načrtovali in sklenili, da je treba to korenito popraviti. Kot prvo je zrasla na Kremžarjevem vrhu manjša koča; gradbeni odbor pod vodstvom gospoda Tomca, ki je bil takrat vodja izpostave OUZD (Okrožnega urada za zaposlovanje delavcev) v Slovenj Gradcu, je svojo nalogo v enem poletju izvršil in je bila otvoritev koče
Revija ISIS - Maj 2012
41