Uvodnik
1663 : 16 in 262 : 9 = ? Marko Demšar
Zgornji razmerji že na prvi pogled ne sodita v področje športnih rezultatov, možnost, razvozlati ju na hitro, pa je malo verjetna. A potrpežljivemu bralcu teh vrstic obljubljam, da bo na koncu izvedel za njihov pomen!
Nikoli doslej zdravniki in zobozdravniki nismo imeli toliko možnosti povezovanja, kot jih imamo sedaj. Slovensko zdravniško društvo (SZD), Zdravniška zbornica (ZZS), sindikat Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zbozdravnikov (SZZZZS) so sicer različno dolgo na prizorišču, nagovarjajo pa vsak s svojih izhodišč dostikrat iste ljudi. In če upoštevamo še strokovne sekcije SZD, ima vsak zdravnik ali zobozdravnik kar nekaj zadrege ob razmišljanju, katero članstvo mu prinaša več koristi in komu vse naj odrine za članarino. Izjema je v tem pogledu le Zdravniška zbornica, kjer je članstvo (zaradi izvajanja javnih pooblastil) obvezno. Pred kratkim so se vse štiri organizacije povezale v koordinacijo zdravniških organizacij, kar naj bi zagotovilo njihovo skupno nastopanje v javnosti. Se s tem obetajo za prodor interesov zdravništva boljši časi? Bo manj priložnosti za politiko, da bi izrabljala možna (razumi: želena) trenja? Do njih vsaj načeloma sicer ne bi smelo prihajati, vendar…
kolega, sveža poslanca, hitro prispevala k streznitvi: na prvem mestu so interesi stranke, zdravništvo je pomembno le toliko, kolikor služi njim. Sedaj imamo nabor strank, vsako od njih s svojim zdravstvenim programom in svojim odnosom do zdravništva. Ko hočemo zdravniki v parlamentarnih postopkih uspeti, je treba obiskati, »lobirati«, vsako od poslanskih skupin, pa še v odboru za zdravstvo se mora slišati naš glas. Čim bolj zavita so ta pota, manjša je verjetnost za uspeh. Kdorkoli in kadarkoli nastopa v prid našega stanu, ima mnogo čvrstejši položaj, če se lahko nasloni na mnenje večinskega članstva. Enotno stališče koordinacije zdravniških organizacij je nujen predpogoj za kakršenkoli uspeh. Ni pa odveč vprašanje, ali tako želeno »večinsko članstvo« sploh spremlja, kaj se odvija na zdravstveno-političnem odru? Je sploh prisoten interes z javno besedo ali na drug način pritrditi smerem in težišču delovanja vodstev? Bilten ZZS daje uvid v dogajanja – pa ga večina članov sploh prebira?
Poklic, v katerem smo, zahteva po eni strani odgovorno, individualno delo, po drugi pa timsko usklajen pristop. Poudarjena skrb zase in izključno zase ni dobra.
Ni še tako davno nazaj, ko smo imeli le SZD, v katerem je bila prostovoljno včlanjena večina zdravnikov in zobozdravnikov. Društvo je kar dolgo dobo nosilo pečat uporništva proti politiki, ker je znalo jasno pokazati svoje nezadovoljstvo. To se je npr. zgodilo s preko 4000 zbranimi podpisi pod zahtevo za vrnitev akademskih naslovov in primariata. SZD si je tudi »drznilo« predlagati svojega člana za zveznega sekretarja za zdravstvo. Legendarna predsednik prof. dr. Anton Dolenc in generalni sekretar prof. dr. Stjepan Bunta sta znala združevati članstvo na pomembnih strateških usmeritvah, pa tudi kasneje smo zdravniki napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma in javnosti pokazali svojo enotnost in predstavili svoje poglede. Nekoč smo imeli v Skupščini socialno-zdravstveni zbor in v njem vrsto uglednih zdravnikov. Skozenj so prihajale in se v njem oblikovale številne odločitve, pomembne za zdravstvo. Za tiste, ki ste pozabili ali pa morda sploh ne veste: prav zaradi nasprotovanja tega zbora politiki vlade je odstopil celoten takratni Izvršni svet! Zgodba, ki v današnjih razmerah ni ponovljiva, saj se politika večinoma požvižga na to, kar povemo zdravniki! Potem so prišle volitve in z njimi kar 13 zdravnikov v parlament. Idealna priložnost za skupni imenovalec delovanja za zdravstvo in zaposlene v njem. Vendar: ko je SZD dalo pobudo za tak dogovor med njimi, sta
Revija ISIS - Maj 2012
3