iz zgodovine medicine
Dr. Filip Terč, začetnik moderne imunologije Ob mednarodnem dnevu apiterapije Elko Borko, Gregor Pivec
30. marec, rojstni dan dr. Filipa Terča, je mednarodna čebelarska organizacija Apimondia razglasila za mednarodni dan apiterapije (zdravljenje s pridelki in strupom medonosne čebele) kot priznanje mariborskemu zdravniku dr. Filipu Terču, ki je v našem mestu že leta 1878 začel s poskusi zdravljenja revmatičnih bolezni s čebeljimi piki (apitoksinom) in si v zgodovini medicine pridobil laskavi naslov pionir apiterapije, Maribor pa je postal rojstni kraj in zibelka nove medicinske dejavnosti v Srednji Evropi. Številni meščani Maribora ter drugi Slovenci vse premalo vemo o tem zdravniku, ki je s svojim delom že pred več kot sto leti prispeval k izjemnemu ugledu našega mesta. Dr. Filip Terč se je rodil 30. marca 1844 v kmečki družini očetu Ivanu in materi Barbari, rojeni Šte˘panovi v kraju Prapořište˘ štev. 9 v Šumavi, takratnem okraju Domažlice na Češkem, blizu bavarske meje. Tega dela takratne Češkoslovaške leta 1938 po münchenskem sporazumu niso vključili v nemški tretji rajh, kar pove, da je v tem delu strnjeno živelo narodnostno zavedno češko prebivalstvo.
Po maturi v Domažlicah je študiral medicino na Dunaju. Študij je končal leta 1869. Strokovno se je izpopolnjeval kot zdravnik sekundarij v dunajski splošni bolnišnici in postal kirurški klinični asistent. Leta 1873 se je poročil z Rudolfino Valentovo in z njo imel sina Rudolfa, ki se je rodil 12. aprila 1875 v Plznu. Sin je bil kasneje očesni zdravnik na Dunaju in leta 1931 še razmeroma mlad umrl. Verjetno je dr. Filip Terč prišel v Maribor že proti koncu leta 1875 in ne 1876, kot navajajo nekateri drugi zgodovinarji, z družino svojega tasta, ki je postal ravnatelj delavnic Južne železnice. Dr. Filip Terč se je v Mariboru uveljavil kot uspešen zdravnik splošne prakse in izkušen čebelar. Že januarja leta 1878 je postal predsednik mariborske podružnice Štajerskega čebelarskega društva v Mariboru, kar dokazujeta dve poročili, objavljeni v časopisu »Slovenski gospodar«, saj se je po vsej verjetnosti s čebelarstvom seznanil že v svojem rojstnem kraju. Uspešno delovanje dr. Filipa Terča v društvu dokazuje objava v takratnem časopisu »Marburger Zeitung«, ki je 1. aprila 1894 poročal o letnem občnem zboru, na katerem so »čebelarskemu očetu« dr. Terču podelili posebno zahvalo, ker si je kot stalni učitelj čebelarstva na mariborski sadjarski in vinogradniški šoli prizadeval za pospeševanje čebelarstva in so ga zaradi tega ponovno izvolili v vodstvo čebelarskega društva. V času ravnateljevanja slovenskega pedagoga Henrika Schreinerja (1850–1920) je dr. Terč od leta 1890 na državnem moškem 38
Revija ISIS - Maj 2012
Dr. Filip Terč (1844–1917). učiteljišču poučeval šolsko higieno in somatologijo in kot čebelarski strokovnjak pomagal prof. Janezu Koprivniku (1849–1912) pri praktičnem pouku čebelarstva ter navduševal bodoče slovenske učitelje, da na podeželju gojijo čebelarstvo in svoje učence usposabljajo za to koristno obliko gospodarstva. Šolskemu preizkusnemu vrtu je podaril čebelnjak in čebelarski pribor. S priključitvijo dr. Terča učnemu zboru mariborskega moškega učiteljišča se je povečal ugled slovenskega učnega kadra na tem zavodu. Dr. Filip Terč se je zavedal svoje slovanske pripadnosti in se je aktivno vključil v slovensko družbeno življenje v mestu. Zato so ga že takrat uvrščali med slovenske zdravnike, kar dokazuje Slovenski koledar za leto 1914, v katerem je med tremi slovenskimi zdravniki, poleg dr. Viktorja Kaca, mariborskega zobozdravnika, in dr. Ivana Turšiča imenovan tudi dr. Filip Terč.