Zdr avstvo zdravstvu so jih začeli uvajati na področjih z visokim tveganjem, kot je anestezija (Basel, Švica 1996), ki je še posebej osredotočena na varnost bolnika (1). Namen sistema je anonimno zbiranje, analiza in poročanje o dogodkih in odklonih, ki vplivajo na varnost zdravstvene obravnave bolnika. To so lahko odkloni, neželeni dogodki, kritični dogodki, dogodki, ki mogoče še niso, bi pa lahko povzročili škodo bolniku. Opis dogodka naj bi bil anonimen, torej naj ne bi vseboval osebnih podatkov, iz katerih bi lahko sklepali na udeležence, zato da ne pride do negativnih posledic za poročevalca. Po analizi primera s strani skupine CIRS se primer objavi skupaj s komentarjem v programu. Po možnosti se lahko na ugotovljeno tvegano situacijo odzove z odpravo dejavnikov tveganja, vzpostavitvijo več varnostnih ukrepov, usmeritvijo dodatne pozornosti na možno tveganje itd. V tujini se za to uporablja izraz »riziko menedžment«. CIRS je predpogoj za učinkovitost »riziko menedžmenta«. Pri dogodkih večinoma sploh ne gre za napake posameznikov, ampak za situacije, ki jih povzročajo, za verigo okoliščin oz. dejanj, ki pripeljejo do incidenta. Torej imenovane problematične oz. »tvegane situacije« poskusimo zmanjšati oz. se jim izogniti. Sistem CIRS je pomemben instrument za prepoznavo »tveganih situacij« (dejavnikov tveganja). Če so dejavniki tveganja znani, se napakam lažje izognemo oz. jih vsaj zmanjšamo. V zgoraj opisanem primeru (CIRS Charité, Berlin) so v celotni ustanovi zamenjali balone za predihavanje, sedaj imajo samo še en model na vseh oddelkih. Tako ni prišlo več do zamenjave sestavnih delov in težav z baloni.
Skupina CIRS mora zagotavljati anonimnost vsakega udeleženca. Od prijaviteljev se ne sme zahtevati osebnih podatkov. Izvajalci, ki primer prijavijo, morajo imeti zagotovilo, da ne bodo imeli negativnih posledic zaradi prijave. Nasprotno, prijava primera velja kot odgovorno in motivirano dejanje. Kaže na visoko stopnjo odgovornosti in s tem prispeva tudi k pozitivni spremembi v kulturi obnašanja vseh udeležencev v sistemu, kot tudi v javnosti. Ni potrebno, da naredimo napako sami – učimo se tudi iz napak drugih. Prepoznati je treba dejavnike tveganja in se jim izogniti. Tvegane situacije je treba in mogoče pravočasno odkriti in jih odpraviti oz. izboljšati. Ne nazadnje, z odprtim odnosom do napak se izboljša tudi kultura ravnanja z napakami. Tako se poveča varnost in kakovost oskrbe bolnikov in posredno se zmanjšajo stroški, povezani z odkloni. CIRS, ki je bil razvit v Švici, je sedaj že mednarodno priznan in se uporablja v Švici, Nemčiji, Avstriji. Zdravniška zbornica Slovenija izvaja postopke uvedbe tega sistema tudi v Sloveniji, ker želi zagotoviti čim višjo varnost zdravstvenega sistema tako za bolnike kot tudi zdravnike. Zavedamo se, da zobo-/zdravniki in tudi ostali zdravstveni delavci in sodelavci potrebujemo dobro orodje, ki nam bo to varnost tudi omogočilo. Po skrbni proučitvi menimo, da je sistem CIRS pravo orodje tudi za nas. Vse, ki bi želeli sodelovati pri projektu, vabimo, da se javijo na naslov: maja.horvat@zzs-mcs.si Literatura:
1. Staender S. et al., The anaesthesie critical incident reporting system: an experience based database, Int. Journal of Medical Informatics; 1997; 47: 87–90.
Ustanovitev enote za internistično onkologijo na Kliniki Golnik Tanja Čufer, Mitja Košnik
Bolnišnica Golnik ima 90-letno tradicijo vrhunske medicine, zlasti na področju internistike. V zadnjih letih pa je v skladu z razvojem in potrebami medicine bolnišnica svojo dejavnost razširila in okrepila tudi na področjih kirurgije in onkologije. Že več kot desetletje se na Golniku izvaja sistemsko zdravljenje raka. Pod vodstvom prof. Andreja Debeljaka so bili ustanovljeni zametki tima zdravnikov, medicinskih sester, farmacevtov in psihologa, ki so se začeli poglobljeno ukvarjati z oskrbo bolnikov, ki so prejemali kemoterapijo zaradi raka pljuč. Z razvojem sistemskega zdravljenja raka pljuč, ki je prinesel uvedbo biološkega zdravljenje in intenzivnega podpornega zdravljenja, tudi na področje raka pljuč, se je pokazala potreba po visoko specializirani oskrbi bolnikov na sistemskem zdravljenju. Ker na Kliniki Golnik sledimo visokim standardom dela, smo se odločili ustanoviti Enoto za internistično onkologijo. V petek, 6. aprila 2012, je bil na Kliniki Golnik dogodek, posvečen predstavitvi Enote za internistično onkologijo. V slavnostnem delu so se 30
Revija ISIS - Maj 2012
Slika 1. Direktor Klinike Golnik, prof. Košnik, je nagovoril visoke goste.