Zdr avstvo
Stališče KME o vlogi zdravnika, soočenega s spolnostjo pacientov, mlajših od 15 let Spoštovani,
KME je prejela vprašanje, kako naj ravna zdravnik, ki ga mladoletna oseba zaprosi za zdravniški nasvet ali pomoč v zadevah spolnosti, in ugotovi, da je prosilka (ali prosilec) v spolnem odnosu z drugo mladoletno osebo.
Novi Kazenski zakonik, KZ-1 (Ur. l. RS, št.: 55/08,66/08,39/09, uveljavljen 1. novembra 2008), je v Sloveniji uzakonil primerjalnopravno zelo togo represivno prepoved osebam pod 15. letom izvajati spolna ravnanja z drugimi, vključno z enako starimi in enako zrelimi osebami. Z zaporno kaznijo od treh do osmih let je po 173. členu KZ-l kazniv vsak (tudi mladoletnik), ki stori katerokoli spolno dejanje z osebo, ki še ni stara 15 let.
Zdravnik, ki se sooči s pacientom – osebo, mlajšo od 15 let, ki želi kontracepcijsko zaščito ali zgolj nasvet o varni spolnosti z drugo osebo ali prekinitev nosečnosti, je po veljavni kazenski zakonodaji potencialni pomagač in s tem kazniv udeleženec pri kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ali pa vsaj potencialno kazniv opustitelj kazenske ovadbe, da je prišlo do spolnih dejanj take osebe oziroma na taki osebi oziroma pred tako osebo. Pri tem se je treba zavedati, da slovensko kazensko pravo še naprej kot krivdno sposobne šteje vse osebe, stare vsaj 14 let (21. člen KZ-1), kar med drugim pomeni, da mora zdravnik ovaditi tudi pacienta samega, če še ni star 15 let. Privolitev pacienta v spolno ravnanje pri tem kazensko pravno ne odpravlja kaznivega dejanja. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Url. l. RS, št.: 16/08, uveljavljen 1. marca 2008) zdravnika postavlja v vlogo ovaditelja (zlasti) takšnih kaznivih dejanj in mu grozi s kaznovanjem, če to svojo dolžnost opusti. Te določbe so vsaka zase in kot celota v zelo napetih pravnih razmerjih s splošno ustavno pravico vseh, tudi mladoletnih, do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok in splošne človekove avtonomije (kot pravne kategorije), vključno na področju spolnega razvoja. Z vidika medicinske etike se v zvezi s povedanim glede na probleme, ki se na zadevnem področju že zaznavajo v zdravniški praksi, kažeta naslednji izhodišči za mnenje:
• Trenutno stanje je za mladoletne paciente in zdravnike medicinskoetično neznosno. • Zdravnikova temeljna dolžnost je pomagati pacientu.
Z vidika medicine kazenska ovadba pacienta, pa tudi njegovih spolnih partnerjev – vrstnikov, ni pomoč pacientu. Še slabše pa je, da tako ravnanje izdaja pacientovo zaupanje v zdravnika. Zakonodaja, ki zdravniku predpisuje dolžnost ovajanja, izpodkopava že samo bistvo zdravnikove svetovalne in terapevtske vloge. Če se zdravnik znajde v dilemi, ali pomagati pacientu, ali izpolnjevati represivne naloge, na primer po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, mora dati prednost pomoči. Zdravnik, ki pomaga s kontracepcijsko zaščito otroku ali v skladu z medicinsko doktrino prekine nosečnost, ne sme biti na nobeni stopnji splošnega pojma kaznivega dejanja kazniv kot udeleženec pri kaznivem spolnem dejanju ali kakorkoli kazniv v zvezi z njim. To velja tudi za opustitve ovadbe. Zakonodaja mora to načelo izraziti nedvoumno.
Pri komuniciranju zdravnika z mladoletnikovimi zakonitimi zastopniki (zlasti s starši) morajo veljati splošna pravila Zakona o pacientovih pravicah (Ur. l. RS št.: 15/08) in še zlasti Zakona o zdravstvenih ukrepih glede uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Ur. l. št.: 11/77 etc.), ki temeljijo na individualni konkretni presoji zrelosti mladoletnika in dolžnosti varovanja njegove zasebnosti, vse to ne glede na represivne pristope KZ-1 in Zakona o preprečevanju nasilja v družini; prva dva od omenjenih zakonov, ki urejata varovanje pacientovih pravic, je treba šteti za specialnejša in s tem bolj merodajna. KME opozarja, da zdravnika, razen v kakih posebnih okoliščinah (na primer, ko gre za vitalne koristi njegovega pacienta ali odvrnitev hude nevarnosti za druge), ni mogoče vključiti v represivni sistem, ker bi to ogrozilo njegovo temeljno poslanstvo. Predlagamo, da se to načelo upošteva pri prihodnji novelaciji Kazenskega zakonika, pa tudi Zakona o preprečevanju nasilja v družini. S spoštovanjem in lepimi pozdravi, za Komisijo za medicinsko etiko: prof. dr. Jože Trontelj
CIRS
Učimo se drug od drugega
Andreas Kupsch, Gordana Kalan Živčec Mudi se, na oddelku je bolnik, ki je bil urgentno intubiran zaradi dihalne stiske, balon za predihavanje ne deluje, ker je napačno sestavljen... Ker v isti bolnišnici uporabljajo balone za predihavanje različnih proizvajalcev, so bili zamenjani sestavni deli.
Takšni in podobni odkloni, napake in (skorajšnji) incidenti se zbirajo v CIRS – »Critical Incident Reporting System«. V industriji z visokim tveganjem oz. visokim standardom tveganja (letalska, nuklearna) so sistemi poročanja že dolgo uveljavljeni. V Revija ISIS - Maj 2012
29