Iz evrope
Problemi hrvaškega zdravstva v očeh novega ministra Novi hrvaški minister za zdravje Rajko Ostojić, rojen 1962, izredni profesor Medicinske fakultete Zagreb, internist, gastroenterolog in hepatolog, je v obsežnem intervjuju za Liječničke Novine opisal probleme in naloge, ki jih vidi v bodočem mandatu. Razumljivo, da se je ustavil najprej pri izgubah hrvaškega zdravstva. Duhovito ugotavlja, da ne ve, ali so v omarah še kakšni okostnjaki ali ne, ve pa, da v omarah zanesljivo ni denarja. Ob prevzemu mu je bilo rečeno, da znašajo dolgovi približno 500 milijonov kun, kasnejši izračuni so pokazali, da je dejanska izguba 2,1 milijarde (približno 280 milijonov evrov) za prvih devet mesecev preteklega leta, vendar bi se ob izteku leta in dolgovih do zdravstvenih ustanov in bank ta vsota utegnila povzpeti na 900 milijonov evrov.
Upa, da se državni proračun ne bo bistveno zmanjšal, država pa pričakuje, da bo zdravstvo z racionalizacijo prihranilo 500 milijonov kun. Ob tem pa ne gre zanemariti, da je prebivalstvo že sedaj obremenjeno s plačili iz lastnega žepa za 20-odstotno participacijo na vse storitve, dopolnilno zavarovanje in za dve listi zdravil. Starejši od 65 let dodatno plačujejo še 3 odstotke (ta »doprinos« želi minister ukiniti ali vsaj znižati na polovico). Oproščeni participacije so tisti, ki živijo pod mejo revščine. To je bilo nedavno arbitrarno zmanjšano na 900.000 (pred tem 1,5 milijona). Čakalne dobe se kljub številnim poskusom izboljšanja podaljšujejo. V zadnjih šestih letih se je Zakon o zaščiti zdravja menjal trinajstkrat, »kar dovolj zgovorno govori o pomanjkanju strategije razvoja«.
Novi minister si je zadal še dve nalogi. Nudenje nujne medicinske pomoči je postalo kritično v Zagrebu, Splitu in Osijeku, kjer obravnavajo 40 odstotkov vseh primerov. Letna nihanja, ko se v poletnih mesecih domačemu prebivalstvu pridruži še 11 milijonov turistov, zahtevajo nove in dodatne rešitve. Dalje bo treba spremeniti Zakon o medicinski oploditvi z novimi člani zakonodajnega gremija. Menda ima minister v mislih nekatere radikalne spremembe.
Z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo pričakuje minister odhod kakšnih 500 zdravnikov in 1.500 sester. Verjame in upa, da se bo vsaj polovica kmalu vrnila (zakaj?). Že sedaj je v primerjavi z novimi in starimi članicami Evropske unije stalno pomanjkanje vseh medicinskih poklicev (razen stomatologov), zato bo potrebno podaljšati delovno dobo pred upokojitvijo na 65 let in povečati vpis na ustrezne izobraževalne ustanove. Minister ugotavlja, kot tudi drugod po svetu in v ZDA, da pada zanimanje za medicinski študij v korist socioloških in političnih ved, upa pa, da bo ekonomska kriza spet vrnila ugled medicini.
26
Revija ISIS - Maj 2012
Kot zgled in pozitiven ukrep na koncu navaja transplantacijsko dejavnost, kjer je bila Hrvaška pred 15 leti na repu evropskih držav, danes pa je na prvem mestu, ob zelo zmernih denarnih vlaganjih. Na vprašanje o zasebnikih je minister jasen. Zasebniki da, odločno pa je proti zasebnemu monopolu, saj nekatere zasebne klinike ustvarjajo več kot 50 odstotkov iz sredstev socialnega zavarovanja.
Na koncu se je dotaknil še zavarovanja za primer poklicne odgovornosti. Pravi, da na televiziji še ni videl politika v lisicah, zdravnika pa pogosto. Vir: Liječničke Novine, 106; februar 2012 Boris Klun
P. S. Pred natanko štirimi leti je Izida poročala iz istega vira o načrtih takratnega novega ministra za zdravje dr. Andrije Hebranga. Problemi so skoraj isti. Takrat so bili glavni problem dolgovi, za katere nihče ni vedel, kako visoki so, privatizacija je bila v polnem teku, izdelan je bil načrt zdravstva do leta 2015, od katerega pa ni ostalo mnogo.