Zavodnik
Razmišljanja o času Jana Govc Eržen
Razmišljam o mnogih stvareh, besedah, dejanjih. A glej ga zlomka, bolj kot razmišljam, bolj se kopiči snov za razmišljanje. Časa za dobro razmišljanje pa zmanjkuje, saj zanj potrebujem mir in tišino.
Stanujem v predelu knežjega mesta, kjer me zjutraj prebuja ptičje petje. Med ptičjimi pevci je kar nekaj vrabcev in tudi moji vrabci na strehi čivkajo, da imajo zdravniki družinske medicine za obravnavo bolnika v povprečju dobrih ali pa slabih sedem minut časa. A med njimi je mnogo takšnih, ki znajo gospodariti s časom, se pogovarjati z bolniki tako, da jih ti razumejo in odhajajo iz ambulant zadovoljni. Takšnim zdravnikom je malo mar za povprečje, takšni zdravniki ne gledajo na uro in obvladajo veščine sporazumevanja. Pred kratkim so bralci neke revije izbrali »zdravnico leta«, našo kolegico Matejo. Vsi, ki jo poznamo, vemo, da je požrtvovalna in se razdaja vsem in vsakomur, na vseh področjih. Prepričana sem, da je takšna tudi v ambulanti med svojimi bolniki. Mateje niso nagradili le bolniki in bralci revije, nagradili so jo tudi mnogi kolegi. Uživala sem ob branju voščil in čestitk, ki so krožile med nami in njo po elektronski pošti. V njih je bilo čutiti iskrenost, srčnost in toplino. Takšni smo zdravniki družinske medicine, znamo »držati skupaj«,
znamo se veseliti uspehov posameznika in skupnih uspehov. In tudi zato sem ponosna, da sem zdravnica družinske medicine.
Mnogi kolegi, ki delajo in služijo svoj kruh na sekundarni ali terciarni ravni, imajo, tako kot zdravniki družinske medicine, prav gotovo podobne težave s časom. Čas je postal tako zelo pomemben, da je pomemben samo tisti, ki ga ima premalo, ali tisti, ki mu ga neprestano zmanjkuje za lepe, srečne in prijazne plati življenja. In ko v tišini razmišljam naprej, ne morem mimo dejstva, da smo za pomanjkanje časa včasih ali celo mnogokrat krivi sami. Krademo ga sebi in drugim. Kraja je kaznivo dejanje. A nisem še slišala, da bi bil kdorkoli kaznovan, ker je kradel čas. Eden izmed pogostih vzrokov za krajo časa je pomanjkljivo znanje veščin sporazumevanja. Znano je, da si zdravniki med sabo izmenjujemo pomembne podatke in informacije o bolnikih s pomočjo zapisov na napotnicah, izvidih in v odpustnih pismih iz bolnišnice. Verjamem, da je kakšna napotnica napisana nečitljivo in pomanjkljivo. A razmere se z uporabo informacijske tehnologije izboljšujejo. Modni trendi sodobnega sporazumevanja med zdravniki so dosegli vrhunec v megalomanski uporabi kratic. Nekatere kratice uporabljamo že toliko časa, da so se preprosto udomačile in so prepoznavne na prvi pogled. Med takšne kratice lahko prištevamo AF, KAF, AH, DM, DIP, PIP itd. A modni trendi nimajo meja v ustvarjalnosti in inovativnosti. Nedavno sem prejela prijazno priporočilo specialista, da naj bolnico ob težavah napotim k IG. Nekoliko več časa mi je ukradel kolega, ki je bolniku prilepil diagnozo OSA i.o., in še nekoliko več tisti, ki mi je svetoval, naj bolnika napotim na NAN konzilij. Skupaj z bolnikom sva se pošteno mučila, da bi razvozlala nenavadno obolenje, ki se je skrivalo v zapisu St. p. FDT. Moji bolniki dobijo očala za D in B, klinični status VFZ je v redu, VEZ – glasilki bledi itd. Ko bolnik prinese težko pričakovani izvid, me zadnje čase kar neprijetno ščemi v želodcu, saj nikoli ne vem, ali bom kos kodiranim zapisom. S kolegico sva obupali, ko sva želeli razvozlati diagnozo bolnice, ki je bila zapisana natanko takole MPB - ET S PREHODOM V PV ( JAK 2 POZITIVNA). Tudi gospod Google je onemel. In razmišljam naprej. Kakšna je prihodnost sporazumevanja? Da se ne želimo razumeti? Ali potrebujemo slovar kratic? Čas je tako zelo dragocen, da ga ne bi smeli krasti. Z malo dobre volje in razmisleka ga lahko prihranimo, sebi in drugim. Nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši. Foto: Matjaž Očko
Prevod latinskega stavka pri aforizmih: »Za tiste, ki ne razumejo angleščine, je prevod v uredništvu.« 122
Revija ISIS - Maj 2012