Zdr avniki v prostem času Po kratki noči in prezgodnji (ob petih zjutraj) neprvomajski budnici z žvenketajočim posodjem iz bližnje kuhinje smo se šele ob osmi uri odpravili na izlet z avtobusom in ladjico na majhen otok North Seymour, severno od Baltre.
Opazovali smo kar številne različne ptice in druge morske in obmorske živali: poleg galebov modronoge boobije oz. strmoglavce, ki se jim noge obarvajo šele med odraščanjem, saj so pri mladih bele, plamence, morske leve, kopenske in morske legvane, morske želve, sivomodre čaplje, vivke, opazovali v drobnem pesku sledi želv in jam, kamor so odložile jajca. Šnorkljanje ni bilo uspešno, deloma zaradi slabe maske in predvsem zaradi premešano kalnega morja, vseeno pa je bilo v soparnem dnevu kopanje prijetno osvežilno. Na največji otok Isabela, ki ne more skriti svojega vulkanskega izvora, smo prispeli po dvourni vožnji s hitrim čolnom, ki pa je ob nekoliko nemirnem morju kar krepko poskakoval in tolkel po valovih, tako da vožnje ne bi priporočali nosečnicam (posebno danes, ko skorajda vse tarnajo zaradi »rizične« nosečnosti) in kroničnim hrbteničarjem.
Pristali smo v mestecu Puerto Villamil z 2500 prebivalci, večinoma ribiči. Ob obali je tudi več prijetnih družinskih hotelov. V bližini mesta je morski greben s kanalom, kjer se skrivajo nenevarni (na Havajih jih označujejo kot napadalne) beloplavuti morski psi z belo liso na hrbtni plavuti, ki jih je mogoče opazovati s kopnega. Lovijo samo ponoči, čez dan pa se umaknejo v kanal zaradi prijetne toplejše vode. Na obali je mogoče videti tjulnje, brezštevilne morske legvane, mladi se plazijo v vseh smereh, nemirno kot otroci v vrtcih, ponekod je videti njihove trnaste hrbte tudi v vodi. Mladi so skoraj povsem črni, da se zaščitijo pred plenilci, sokoli. Moški so dominantni in imajo do 40 samic. Žal je verjetno tu evolucija napravila korak nazaj, če se ozrem v vrh razvojne piramide.
Lahko zaslediš želvje parjenje oz. po besedah vodiča »happy hour«, večkrat dveh samcev in ene samice. V zraku so spreletavali ostrigarji – školjkarice, tako na obali kot v morju pa smo videli sicer redke majhne endemske pingvinčke. Na kopnem je mogoče zaslediti tri vrste lišajev bele, rdeče in zelene barve, ki predstavljajo prve oblike življenja po vulkanskih izbruhih. Med zgodnje oblike življenja v
morju lahko prištevamo drobne korale in morske ježke z velikimi, kot svinčnik debelimi bodicami.
Otok Isabela je vredno obiskati zaradi črnega vulkanskega kraterja, ki meri v premeru 10 km in naj bi bil drugi največji na svetu (za Kilaueo na Havajih). Verjetno se to nanaša na strjeno lavo, ki zapolnjuje vulkansko žrelo, saj je na svetu sicer skoraj 140 vulkanskih kraterjev, ki so lahko »prazni« ali zapolnjeni z vodo ali ledom in merijo od 8 km do preko 40 km v premeru. Do roba vulkana na višini 1370 m smo dolgo hodili po megli z rosenjem, na srečo pa so se oblaki razkadili. Na poti smo videli mnogo ščinkavcev in oponašalcev. Tu so se tudi razrasle sicer prinesene guave, ki pa jih prerašča mah in postopno uničuje (samoobramba!). Na otoku je poleg najvišjega vrha še vulkan Chico z luninemu površju podobno krajino. Prav tako je tu jezerce s plamenci. Mogoče si je tudi ogledati zid solza, ki so ga leta 1946 gradili kaznjenci s prenašanjem ostrih kamenin lave. Pri prehrani na otokih izbira ni velika, največkrat med piščancem in ribami, vendar ob odličnih ribah lahka. Dovolj je bilo tudi sadja in zelenjave, odličen sadni sladoled z mangom ali pasijonko. Poskusili smo pomarančaste limone, ki so povsem oranžne kot pomaranče ali mandarine.
Po letu z otoka Baltre, kjer je bilo v 2. svetovni vojni v okviru nekdanjega ameriškega oporišča za varovanje panamskega prekopa tudi letališče, smo se vrnili na celino v Guayaquil. Tu pa je prišlo do malce neprijetnega zapleta, ko je pri načrtovanem poletu v Evropo zasmrdelo iz letalskega motorja, ki so ga skušali najprej popraviti, nato pa so na srečo vseeno zamenjali letalo. Tako smo se na Dunaj vrnili dobre štiri ure pozneje – bolje zamuda kot brez uda, sploh pa, če upoštevamo, da je bilo v zadnjih tednih in dnevih pred našim poletom nekaj letalskih nezgod, sicer s srečnim izidom. Ob koncu bi lahko za evolucijsko pomembno in edinstveno biološko področje na svetu s krhkim in občutljivim ekološkim sistemom, ki ga še vedno oblikuje dejavno geološko spreminjanje, zaključili z Darwinovimi besedami: »Nothing, not even the wind that blows, is so unstable as the crust of this earth.« (Niti veter, ki piha, ni tako nestabilen kot zemljina skorja.)
»Au«-foristična tinktura
Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič
»Nothing about us w/o us«, je rekla medicina in dodala, da je medicina mešanica: Known knowns, Known unknowns, Unknown unknowns
and UNKNOWN KNOWNS.
P. S1. Omnibus, qui linguam Anglicam non intellegunt, versio apud editores praesto est. P. S2. Za tiste, ki ne razumejo latinščine, je prevod na zadnji strani Izide.
Revija ISIS - Maj 2012
121