Zbornica namreč, da se polagoma birokratizira. Tej je treba posvetiti vso pozornost. Izognili se ji bomo, če bo vodstvo ostalo čim bližje članstvu in njegovim potrebam. Če bo znalo preprečiti vdor formalizma in pretirane regulacije, če bo ohranilo ozračje prijaznega, modrega amaterstva, nevsiljivo podprtega z dobro pravno in upravno službo. Zbornica mora načrtno gojiti stanovsko pripadnost, ki je lahko močna kohezivna sila. Kot upravna struktura se ne sme dvigniti nad zdravništvo. Ko pride do nesoglasij med mehanizmi države na eni strani in zdravništvom ter bolniki na drugi, bo morala ostati pravična zagovornica stroke in bolnikov.
Ne smemo pozabiti: zbornica je sestavljena iz cele vrste stotnij vrhunskih intelektualcev, ki so si za življenjski poklic izbrali humanitarno poslanstvo. Podobnega članstva nima nobena poklicna organizacija v Sloveniji. Takšna ustanova ima svojo posebno vrednost samo tako dolgo, dokler jo člani dojemajo kot zares svojo. Gotovo pa je ni lahko voditi. Vrhunski intelektualci, kakršnih med nami ni malo, so samosvoje osebnosti. Včasih jih ni lahko pripraviti do tega, da sprejmejo kak v njihovih očeh ali tudi zares nespameten, morda celo škodljiv predpis, ki pa je naložen z avtoriteto zakonodajalca ali drugih mehanizmov države
in je s tem postal del realnosti, s katero je treba živeti. A tudi to blago oporečništvo je za družbo dragoceno. Tedaj je prav, da zbornica da signal ministru za zdravje, parlamentu, zdravstveni zavarovalnici, javnosti. Tudi ta vloga naj bo oz. ostane del profila naše stanovske organizacije. V časih, ki so pred nami, se bo ta potreba predvidoma pojavljala pogosteje. Če želimo preživeti leta suhih krav s čim manjšo škodo, bo v bistvenih zadevah morala prav zbornica dovolj odločno posredovati med zdravništvom in mehanizmi države. Tu naj omenim kot bistvene tudi naloge na področju strokovnih in pravno etičnih vprašanj ter izobraževanja in usposabljanja. Takega dela je opravila že veliko, mnogokrat s pomembnimi uspehi. Tudi v prihodnje bo ključnega pomena, da deluje pojasnjevalno, povezovalno, prek svojih strokovnih teles pa tudi v vlogi arbitra, ki ga nihče ne sme ignorirati. Zavedati se mora svoje velike moči, ki pa se bo ohranila le ob pravičnem ravnanju in zadovoljivi stopnji enotnosti. Pri tem in ostalem bogatem delu ji želim še naprej veliko uspeha.
Nagovor predsednice Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordane Kalan Živčec ob 110-letnici ustanovitve Zdravniške zbornice za Kranjsko, 80-letnici ustanovitve Zdravniške zbornice za Slovenijo in 20-letnici obnovljene Zdravniške zbornice Slovenije Spoštovani navzoči,
danes želim spregovoriti o veliki družini, družini slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov.
Eden ključnih trenutkov zgodovine slovenskega zdravništva je vsekakor njegovo zavedanje, da je potrebno svoje delovanje organizirati in utemeljiti z zakonodajo in večjo lastno regulativo.
Obletnice niso namenjene le praznovanjem, še bolj so priložnost pogledati v preteklost in poiskati ključne trenutke, ki so osnova za sedanjost. Slovenci, kot maloštevilen narod, smo preživeli vse zgodovinske viharje, ki so nas želeli priključiti temu ali onemu narodu. Tudi slovensko zdravništvo je pomembno prispevalo k ohranitvi slovenske samobitnosti in k oblikovanju narodne zavesti.
»Zbornično delo se je pospešeno usmerilo na tedaj najbolj pereča vprašanja: urejanje zasebne zdravniške prakse, socialni in stanovski načrti, vdovnine in urejanje plačevanja bolnišničnih sekundarij. Z aktiviranjem zbornice se je zdravniško društvo nekoliko razbremenilo.«
Prav na današnji dan, pred 20 leti je bila v državnem zboru ustanovna skupščina obnovljene Zdravniške zbornice Slovenije. Njen prvi predsednik, prim. dr. Kurt Kancler, nam je poslal pozdravne besede.
Dr. Ivan Oražen je ne samo dobrotnik generacijam študentov medicine, temveč je s svojim predlogom, da se v Društvu zdravnikov na Kranjskem uporablja le slovenski jezik, dosegel, da se je nemščina začela umikati slovenskemu jeziku.
Citiram: »Na podlagi avstrijskega Zakona o zdravniških zbornicah je bila 15. maja 1893 ustanovljena Zdravniška zbornica za Kranjsko, vanjo so bili vključeni vsi slovensko govoreči zdravniki. Delovala je v tesni povezanosti z zdravniškim društvom, obravnavala stanovske in socialne zadeve ter zastopala interese zdravniške prakse.«
Oblast in vlada ne samo, da nista podpirala delovanja samoorganiziranega zdravništva, s poskusi ignoriranja njegovih prizadevanj sta skoraj onemogočila njegovo delovanje. Ko sta le
Revija ISIS - Maj 2012
11