Zdr avniki v prostem času
Popotovanje po Avstraliji in Novi Zelandiji Tina Perme
Kaj pa je to takega. Samo usedeš se na letalo, pogledaš nekaj filmov, zaspiš za nekaj uric in ko se zbudiš, si že na drugem koncu sveta. Ko pa že desetič v eni uri zamenjaš položaj na sedežu, ko ti že vsi filmi presedajo in ko ugotoviš, da si neznano kje izgubil celo nedeljo, se Avstralija sploh ne zdi več tako blizu. Kako bi tudi se, saj gre za edino državo, ki je hkrati tudi kontinent, leži na južni polobli in je z izjemo Nove Zelandije in še nekaj tihomorskih otokov najdlje, kamor lahko greš, preden zopet nastopi včeraj. Moje popotovanje po Avstraliji in Novi Zelandiji se je pričelo na mrzlo januarsko soboto na letališču Jožeta Pučnika. Polni pričakovanj in s še bolj polnima nahrbtnikoma sva se s prijateljico vkrcali na letalo, ki naju je preko Züricha, Dubaja in Singapurja pripeljalo v Melbourne. Po nekajurnem čakanju na mejni kontroli, ko so nama policijski psi temeljito prevohljali prtljago in ko so se uradniki prepričali, da na čevljih res nimava niti trohice evropske zemlje, se je pustolovščina lahko končno začela.
Melbourne in Great Ocean Road Melbourne je drugo največje avstralsko mesto z nekaj več kot 4 milijoni prebivalcev in je tudi glavno mesto zvezne države Victoria. Kljub temu, da danes večina ljudi ob omembi Avstralije najprej pomisli na Sydney, do petdesetih let prejšnjega stoletja še zdaleč ni bilo tako. Zaradi zlate mrzlice v Victorii (ki naj bi bila po nekaterih podatkih celo večja od kalifornijske) je bil Melbourne ob koncu 19. stoletja celo najbogatejše mesto na svetu. Gradile so se številne monumentalne stavbe, vzpostavljen je bil sistem tramvajev, razvoj pa je upočasnila šele gospodarska kriza, vendar je Melbourne še leta 1956 kot prvo avstralsko mesto gostil poletne olimpijske igre.
Danes ima mesto vse tisto, česar Sydney nima. Za Melbourne bi lahko rekli, da je Avstralska prestolnica kulture, saj se tu odvijajo številni festivali in vsakoletni dogodki, v mestu je več kot 100 galerij, tu ima sedež tudi avstralski balet. Poleg tega pa ima mesto tudi pridih domačnosti, kar je še kako pomembno za obiskovalce iz Evrope, predvsem iz Slovenije, kjer smo navajeni, da imamo vse na dosegu roke, kar je v Avstraliji prej izjema kot pravilo. V Melbournu se lahko utrujeni turisti odpočijejo v številnih parkih in prijetnih kavarnicah, ki precej spominjajo na spomladansko dogajanje ob Ljubljanici, prijeten pa je tudi sprehod ob reki Yarra, ki teče skozi mesto. Če boste v Melbournu ob koncu januarja, pa si lahko ogledate še en poseben dogodek, in sicer je to eden od štirih največjih teniških turnirjev na svetu, Australian Open. Seveda te priložnosti tudi midve nisva smeli zamuditi, tako da sva en dan namenili samo temu 110
Revija ISIS - Maj 2012
in imeli še to srečo, da sva si lahko ogledali dvoboj ženskih dvojic, v katerem je nastopila (in zmagala) Katarina Srebotnik. Poleg »tradicionalnih« avstralskih živali, kot so kenguruji, koale in kljunaši, pa lahko v Melbournu naletite tudi na, ne boste verjeli, pingvine. No, ne ravno v Melbournu, temveč na 140 kilometrov oddaljenem Phillip Islandu, kjer je med drugim vsako leto tudi prva dirka formule ena. Avstralski pingvini so najmanjši od vseh vrst pingvinov, saj so tudi najbolj severno živeča vrsta, vsak dan pa si obiskovalci lahko ogledajo »parado pingvinov«. Pingvini namreč dan preživijo v morju, kjer iščejo hrano zase in za svoje mladiče, ko pa napoči tema, se zberejo v plitvini, oblikujejo skupinice in nato hitro prečkajo plažo do svojih »jazbin« na obrežju. Sprehajanje zraven malih pingvinov, ki s svojo značilno hojo hitijo domov, je vsekakor prav posebna izkušnja, ki jo še dodatno začinijo opozorilni znaki na parkirišču, ki opozarjajo, da je pred odhodom potrebno pogledati pod avtomobil, če se spodaj slučajno ne skriva kak pobegli pingvin.
Večdnevni postanek v Melbournu bi moral nujno vključevati tudi izlet na Great Ocean Road. Potem ko se privadite na vožnjo po levi, pri čemer je najtežje prestavljati z levo roko in ugotoviti, na kateri strani volana je ročica za smerni kazalec, se lahko uživanje v razgledu začne. Great Ocean Road je 243 kilometrov dolg odsek ceste na jugovzhodu Avstralije med mestoma Torquay in Warrnambool. Cesto so med leti 1919 in 1932 zgradili avstralski vojaki, ki so se srečno vrnili z mednarodnih bojišč, in je največji vojni spomenik na svetu, posvečen žrtvam prve svetovne vojne. Na vsakih nekaj kilometrov je ob cesti urejena razgledna točka, s katere si lahko ogledamo razgibano avstralsko obalo, razbitine nasedlih ladij ali si preprosto privoščimo počitek. Vsekakor pa je priporočljiva previdnost, če si slučajno zaželimo osvežitve v Pacifiku, saj so vodni tokovi v avstralskem morju zelo močni. Na poti nazaj sva tako srečali pravi pandemonij reševalnih in gasilskih vozil v mestu Anglesea, kjer je družino med kopanjem zagrabil tok in jih odnesel na odprto morje. Mati dveh otrok se je na žalost utopila. Morda najpomembnejša turistična znamenitost na tem delu obale pa je gotovo dvanajst apostolov. Gre za zbirko dvanajstih apnenčastih formacij, ki kot osamelci štrlijo iz vode, saj so jih stoletja erozije ločila od obale. Seveda ni treba posebej poudariti, da se na opazovalni točki kar tare japonskih turistov, dodobra opremljenih z najnovejšo fotografsko in računalniško opremo.
Canberra ali kako je lahko prestolnica še bolj dolgočasna Postanek v Canberri na poti iz Melbourna v Sydney se je med načrtovanjem potovanja v Ljubljani zdel popolnoma upravičen.