Zdr avniki v prostem času
Pesmi Dušan Sket
Najprej in potem
Baal nam pravi zdaj vse drugače bo Baal bo žrl ljudi ki se mu ne klanjajo
najprej so nategnili Bosance rekli smo saj so samo Bosanci potem so nategnili še nas rekli smo zakaj pa še nas
Baal prav nič izbirčen ni Baal požre kogar ulovi Baal je nenasiten otroke ogloda do kosti Baal se vrnil je nazaj padi na kolena k Baalu Baal pa hoče več še več Baal se ne zasiti kmalu kaj bo z Baalom ko bo vse požrl kaj bo z Baalom ko se bo nažrl
Baal se bo v nebo povzpel šel počivat bo v raj ko pa čas bo spet prezrel Baal se vrnil bo nazaj
Črna ruta
preko oči si zavežemo črno ruto zločinov dedov in očetov da ne bi videli svojih zločinov svojih krivic
Na Petkovškovem nabrežju
niti pri kavi nimam miru pridejo in beračijo niti pri kavi mi ne dajo miru … gospa tu je vaš drobiž samo natakar sem gospa
V maju
Sredi noči si prišla, na zapuščen vrt si prišla, sredi mrzle noči oba gorela sva od strasti.
V maju v tvojem krilu rože cveto. Tam v gaju ptice drhtijo in tvoje telo ...
Andrej Rant
Baal
Baal se vrnil je nazaj Baal nikoli ni umrl Baal se vrnil je nazaj je le nekaj časa spal
Noči
Četrti rajh
enkrat smo se ga napili in vpili Evropa zdaj ko smo se z mačkom zbudili v rajh prišli smo nazaj
Hildina pesem (po I. Cankarju) Šla si mimo mojega življenja in si me gredoč pozdravila; šla si, nič več nisi se ozrla, samega si me ostavila. Šla si mimo kakor tihe sanje, in ob tisti uri sem spoznal, da sem sam na vsem širokem svetu, da sem sam bil, da sem sam ostal. Zdaj stojim pred majavo barako; zame ni več pota ne cesté, ti greš dalje, komaj še te vidim, črna senca pa za tabo gre.
Mladost v teh temnih nočeh, ogenj v žarečih očeh, vrisk v svobodno nebo – zvezde bi klatil z roko! Ko naju objela je tema, ko skrita ljudem sva ušla, poljubljam plamteči vrat, žgoč objem, bleščeče oči, ginem v mehkobi ust, vihravih las, temne noči.
Andrej Rant
Ptice! Letijo ptice! V cvetočem gaju žari in vene mlado lice ...
Jutro Andrej Rant
Svetloba prodira in razcveteni copati se zapoznelemu jutru široko zasmejejo. Med stenami še vedno ujet bedi dih škrlatne noči. Kriki se v polsnu gubijo ... Kozarci in steklenice pijani ležijo po tleh, kot jih razmetal večer, in čiki v ugaslem pepelniku zaspani stojijo – vojaki na straži. Jutro je... Večer še govoril je sladke besede, ki v noči trudne oneme; mar res objemi, poljubi zbledijo, ko noč se ospe?
Revija ISIS - Maj 2012
107