Zdr avniki v prostem času
Ekvador in Galapagos Urška Gantar Rott, Tomaž Rott
Za uvod Mož in žena sta eno, je rekel sv. Blaž, sv. Andraž pa, da je to velika laž (nič ne de, če je šlo za kakšne druge svetnike). Glede na prvo trditev lahko rečem, da lahko dva potujeta po svetu na različne načine, eden fizično, drugi poduhovljeno (za slednjega pač velja svetopisemski izrek »… duh je močan, ali meso je slabo ...«). Zato sva tudi skupaj pripravila prispevek, pri katerem žena, tudi tokrat kot po navadi, podpira tri (in pol) vogale.
Pred nekaj leti naju je v Commonwealthu desetletja vodilni pulmopatolog profesor Corrin s svojo ženo med potepanjem po Kentu zapeljal tudi v Darwinovo hišo, kar je ponovno obudilo željo po potovanju na Galapaško otočje. (Na poti smo se peljali tudi mimo hiše, kjer je stanoval Churchill, ki je slovel tudi po svoji čemernosti, tako da mu je enkrat gospodinja rekla, da bi mu kot njegova morebitna žena dala strup v pijačo, na kar je Churchill odvrnil, če bi bila res njegova žena, bi strup tudi spil.) Ekvador je postal urejen in relativno varen cilj potovanja. Skupaj z Galapaškim otočjem je verjetno za marsikoga manjkajoči člen potepanja po svetu, kot je bilo za Darwina živalstvo na Galapaškem otočju pri iskanju manjkajočih razvojnih stopenj živali. Danes nekatere knjige predstavljajo preko tisoč različnih lokacij z naravnimi znamenitostmi, ki jih je potrebno obiskati pred smrtjo. Tudi če ne bi bilo nobenih finančnih omejitev, je to kar težko uresničiti: najmanj tri potovanja v enem letu redno vsaj 35 let. Ker pa se naravne znamenitosti ne prekrivajo s podobnim seznamom kulturnih zanimivosti, je to mogoče doseči le redkim – ki jim ni treba tudi kaj delati za vsakdanji ljubi kruhek, kot je dejal Menart, razen če bi življenje profesionalno posvetil potovalnemu avanturizmu. Seveda pa se nobena knjiga ne more izogniti zanimivostim Ekvadorja in predvsem Galapaškega otočja.
Utrinki ekvadorske zgodovine Zgodovinski artefakti v Ekvadorju izhajajo že iz kamene dobe, od 30.000 do 9.000 let, keramični ostanki bolj razvite kulture pa 3.400 let pr. Kr. Poleg starih kultur na obali in predvsem na visokih planotah izvirajo preko 10.000 let stare kulture tudi v povirju Amazonke. Zato je najmanj neustrezno, če že ne zmotno, da govorimo o Novem svetu, ki naj bi zaživel malo pred 16. stoletjem. Predinkovsko, inkovsko in kolonialno špansko obdobje v današnjem Ekvadorju zaznamuje razgibana zgodovina medsebojnih notranjih bojev (med 6. in 16. stoletjem med priobalnimi kulturami Manteňo, kulturami na visokih planotah v severnem delu Andov Caras in Quitos in južnem delu Puruháes in Caňaris) in bojev z osvajalci, Inki in Španci. Inki so stare ekvadorske kulture osvojili šele proti koncu 15. stoletja, in še to le za približno dobrih 50 let. Španija pa je današnji Ekvador dokončno osvojila leta 1554 in vladala do leta 1822, 1823 je Simon Bolivar ustanovil Veliko
Kolumbijo (ki je zajemala Kolumbijo, Ekvador in Venezuelo), leta 1830 pa je Juan Jose Flores razglasil samostojno in neodvisno republiko Ekvador.
Mešanje kultur in narodnosti je razvidno v sestavi prebivalcev, med katerimi je 40 odstotkov Indijancev in enak odstotek mesticev, belcev je 15 odstotkov, temnopoltih pa 5 odstotkov. Ob uveljavljeni španščini so deloma še ohranjeni stari jeziki kot quechua (kečua) in v manjši meri še 18 drugih. Evropejci so poleg različnih poljščin, med njimi prinešeno pšenico, vzpodbujali gojenje banan in živinorejo. Današnji izvoz Ekvadorja predstavljajo predvsem banane, kakav (domačini težko pridejo do dragega in odličnega kakava in čokolade, ker večino pokupijo mednarodne družbe), vrtnice (ki potujejo vse do Rusije), še vedno kakovostni panama klobuki in v zadnjem času nafta.
Geografija Ekvadorja Čeprav je Ekvador s svojimi 1.081 km dolžine in 272.045 km2 relativno majhna država (približno za površino dodatne Slovenije večja od nekdanje Jugoslavije), pa je geografsko v svetovnem merilu zelo pestra, hkrati pa ima bogato in raznoliko floro in favno. Eden najbolj znanih parkov je Yasuni, na severozahodnem delu amazonskega področja. Tu je na enem samem hektarju več vrst kot v celotni Severni Ameriki. Nasploh velja, da ima Ekvador največ rastlinskih in živalskih vrst, torej največjo biodiverziteto na površinsko enoto na svetu. Doslej je bilo odkritih že preko 20.000 različnih rastlinskih vrst (celotna Severna Amerika jih ima 17.000), različnih ptic je preko 1.630, dvakrat več kot v Severni Ameriki, Evropi ali Avstraliji. Med sesalci izstopa preko 100 vrst netopirjev. Na 0,17 odstotka zemeljskega površja raste 10 odstotkov flore, 10 odstotkov vretenčarjev in 3 odstotke ptic celotne zemlje. Različni viri se sicer v številkah nekoliko razlikujejo. Vzrok za tako bogastvo je uravnoteženost med najbolj toplo klimo na svetu, toplim in vlažnim tokom s severa, El Ninom, in hladnim Humboldtovim tokom z juga. Omenjena raznolikost pa ni povezana z mojim spremljanjem Urške na vlak proti Dunaju, ko se mi je Urška že od daleč smejala s stopnic vagona, ker sem za njo pritekel v »diverzificirani obutvi«, enem črnem in enem rjavem čevlju, in to sredi belega dne!
Ekvator Ime države ponazarja lego države v področju ekvatorja, ki je le 22 km severno od glavnega mesta Quita. Sprva so Evropejci (Francozi) njegovo lego napačno izračunali, kljub temu, da ga je staro ljudstvo Quitos točno določilo. Danes je ekvatorju na kraju njegovega pravilnega poteka postavljen malce pompozen spomenik. Na črti, ki razmejuje severno od južne poloble, si lahko zagotoviš »zgodovinski« posnetek hkratne osvojitve severne in južne poloble. Če bi parafraziral Neila Armstronga, bi lahko dejal, da je stoja na Revija ISIS - April 2012
97