Medicina ob naslednji menstruaciji. Maternični vložek se ravno tako lahko vstavi že takoj po posegu. Pomembno je tudi svetovanje o nujni kontracepciji in spolni abstinenci do prvega kontrolnega pregleda po UPN. V zborniku je tudi objavljena zbirna tabela stanj in primernosti rabe kontracepcije, ki je del novih slovenskih smernic, objavljenih tudi v februarski izdaji revije Isis. Na seminarju so bila razrešena številna vprašanja o medikamentoznem splavu, predvsem o odločitvi za abrazijo, odprle so se
nekatere etične dileme, prikazani so bili rezultati in izkušnje iz slovenskih bolnišnic. Seminar je bil zelo dobra promocija metode, ki bi v marsikaterem primeru morala nadomestiti kirurške prekinitve nosečnosti. Velik pomen za uveljavitev metode imajo ambulantni ginekologi, ki ženskam svetujejo in jih napotijo na poseg. Izrednega pomena je svetovanje o posegu, o kontracepciji in psihološka podpora. Področje prekinitev nosečnosti pa je žal še vedno stigmatizirano s strani družbe, tako strokovne kot laične.
Poročilo s srečanja
Klopi in bolezni – epidemiologija, klinika, preventiva Alenka Trop Skaza
Slovensko društvo za boj proti nalezljivim boleznim je 9. februarja organiziralo prvo strokovno regijsko srečanje z naslovom Klopi in bolezni – epidemiologija, klinika, preventiva. Srečanja se je udeležilo 90 udeležencev, zdravnikov in medicinskih sester iz celjske regije, ki smo v kongresnem centru Thermane Laško preživeli strokovno pestro in bogato popoldne. Na programu so bile bolezni, ki so povezane s klopi, in njihove epidemiološke značilnosti, posebnosti klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze pri otrocih, zdravljenje lymske borelioze in neuspehi pri zdravljenju erythema migrans, splošni in specifični preventivni ukrepi pred klopi in boleznimi, ki so z njimi povezane, vključno z ozaveščanjem strokovne in laične javnosti o cepljenju.
Bolezni, ki jih na ljudi prenašajo klopi, je v izčrpnem uvodnem predavanju predstavil akademik prof. dr. Franc Strle, dr. med. Spregovoril je o etiologiji in klinični sliki humane granulocitne anaplazmoze (HGA), klopnega meningoencefalitisa (KME) in lymske borelioze ter predstavil slovenske podatke o okuženosti klopov. Z borelijami je okuženih tretjina nimf in več kot 50 odstotkov odraslih klopov, medtem ko je z virusom KME okuženih 0,5 odstotka odraslih klopov. Granulocitne erlihije (Anaplasma phagocytophilum) so prisotne v Sloveniji v številnih genotipskih različicah, a le ena različica povzroča bolezen pri ljudeh. Diagnostični kriterij za potrjen primer akutne HGA je vročinska bolezen po izpostavljenosti (vbodu) klopa, okužba z A. phagocytophilu pa potrjena z izolacijo iz kulture in/ali serokonverzijo in/ ali pozitivnim PCR, potrjenim s sekveniranjem. Prof. dr. Strle je slikovno predstavil glavne klinične znake lymske borelioze v posameznih obdobjih bolezni ter poudaril, da diagnoza bolezni temelji na klinični sliki in laboratorijski potrditvi okužbe. Glavni razlogi za neuspešno zdravljenje z antibiotiki so perzistenca borelij v tkivih, nepopravljiva okvara tkiva, sprožitev avtoimunskega odgovora ter napačna diagnoza (»zdravljenje seroloških testov«). Zdravljenje erythema migrans in limfocitoma v povprečju traja 14 dni, izjema je 5-dnevno zdravljenje z azitromicinom. Rezultati zdravljenja 800 slovenskih bolnikov s solitarnim erythema
migrans niso pokazali razlik v učinkovitosti amoksicilina, azitromicina, doksiciklina in cefuroksima.
Klinične značilnosti KME se razlikujejo glede na prizadetost posameznih delov osrednjega živčevja. Okužbo z virusom KME dokazujejo s prisotnostjo protiteles proti KME v serumu iz/ali cerebrospinalni tekočini. Interpretacijo seroloških testov lahko moti navzkrižna reaktivnost z drugimi flavivirusi, npr. po cepljenju proti rumeni mrzlici. Dejavniki, ki vplivajo na potek in izid bolezni, so odvisni od podtipa virusa, količine virusa, načina okužbe (npr. okužba z nepasteriziranim mlekom) ter od značilnosti gostitelja (imunost, starost, druge lastnosti, ki jih še preiskujejo, npr. genske značilnosti). Smrtnost pri evropskem podtipu je 1 odstotek, trajne pareze so prisotne pri 5 odstotkih bolnikov. Poencefalitisni sindrom v obliki glavobola, težav s spominom, tremorjem, kronično utrujenostjo, motnjami koordinacije in ravnotežja so po nekaterih podatkih prisotni pri več kot 30 odstotkih bolnikov. Razširjenost KME in lymske borelioze je predstavila dr. Marta Grgič Vitek, dr. med. Po Zakonu o nalezljivih boleznih je obe bolezni v Sloveniji potrebno prijavljati, prijava HGA pa ni obvezna. Prav tako se obe bolezni na ravni Evropske unije zaenkrat ne prijavljata, zato je primerljivost podatkov otežena. V Sloveniji so incidence KME med najvišjimi v Evropi; v povprečju beležimo 263 bolnikov na leto.
Najvišje prijavne incidenčne stopnje so na Gorenjskem in Koroškem. V regijah, kjer incidenčne stopnje bistveno ne odstopajo od povprečja, pa so glede obolevnosti velike razlike. Porazdelitev bolnikov s KME po starosti za obdobje od 1990 do 2009 je pokazala, da se povprečna starost obolelih zvišuje, prav tako s starostjo narašča starostno specifična incidenca. Potek bolezni je bistveno težji pri starejših od 60 let. Zaradi KME je v obdobju od 2000 do 2009 v Sloveniji umrlo 18 oseb, prijavljenih pa je bilo 2.628 bolnikov. Lymska borelioza je najpogostejša okužba, ki jo povezujemo s klopi. V Evropi je letno prijavljenih več kot 65.000 primerov, najpogosteje obolevajo otroci od 5 do 14 let Revija ISIS - April 2012
57