Medicina K naslovnici revije: začetki in sodobnost naših medicinskih učbenikov
Anatomija zob Vito Vrbič
Anatomija zob je prva ozko stomatološka snov, s katero se študent stomatologije oz. dentalne medicine sreča in ga po posameznih delih spremlja ves čas študija. Prvi slovenski učbenik anatomije zob je bilo delo dr. Antona Logarja, ki je bil prvi predstojnik Katedre za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa na Stomatološkem odseku Medicinske fakultete v Ljubljani. Knjigo je napisal leta 1955 za prve generacije študentov stomatologije. Upoštevati je treba, da je bila takrat tuja literatura težko dostopna, poleg tega pa je, kot avtor pripominja v uvodu, le malo študentov obvladalo kak tuj svetovni jezik tako dobro, da bi mogli črpati znanje iz tuje literature. V času izida knjige je bil njen avtor zelo zaposlen, ker je bil edini predavatelj na katedri in je hkrati v petih letnikih študija predaval kar šest predmetov: anatomijo zob, histologijo zobnega organa, embriologijo zobnega organa, preparacijo kavitet in plombiranje zob, dentalne materiale in patologijo trdih zobnih tkiv; z zadnjim od navedenih predmetov se je tudi največ raziskovalno ukvarjal. Knjigo Anatomija zob je dr. A. Logar posvetil pionirju slovenske stomatologije dr. Jožetu Rantu, imela je 120 strani, slike (črno-bele) je narisal dr. Trajko Cvetkovič. V uvodu je avtor poudaril, da knjiga ni napisana zaradi anatomije same, temveč za prakso. Omenil je tudi skrb za slovensko strokovno izrazje. Knjiga je bila razdeljena na pet poglavij: Splošne pripombe, Stalni zobje, Podrobnejša anatomija koreninskih kanalov, Mlečni zobje, Zobna loka in njuna funkcija. Knjiga se je končala z navedbo uporabljene literature in s stvarnim kazalom. Knjiga dr. A. Logarja je služila svojemu namenu do izida učbenika Anatomija zob avtorjev dr. Dominika Gašperšiča in sodelavcev: dr. Erike Cvetko, dr. Igorja Potočnika in dr. Aleša Fidlerja leta 2002. V primerjavi s prvo, Logarjevo knjigo je ta obsežnejša, zanjo so imeli avtorji na razpolago veliko več zobnega materiala, ki se je nahajal v zbirki Stomatološke klinike, Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani in Katedre za antropologijo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
V učbeniku Anatomija zob dr. D. Gašperšiča in sodelavcev je snov podobno razdeljena v poglavja kakor v učbeniku dr. A. Logarja, dodane so strani z risbami zob, stvarno kazalo pa je nadomeščeno s kratkim slovensko-latinsko-angleškim strokovnim slovarjem. Besedilni in barvni slikovni del knjige sta vsebinsko in količinsko enakovredno zastopana. Material sestavljajo naravni zobje, njihovi vzdolžni in vodoravni prerezi, posamezne rtg-slike, mavčni odlitki čeljustnic. Slike zob so bile posnete z optičnim čitalcem in računalniško shranjene, s fotografskim aparatom in z vrstičnim elektronskim mikroskopom; risbe zob na koncu učbenika so izdelane ročno. Zobje so bili posneti s petih strani, v treh različnih velikostih. Prikazano je vseh 32 stalnih in 20 mlečnih zob, veliko poudarka je namenjeno zobni raznovrstnosti in anatomiji korenin. Zunanji morfologiji zobne krone in korenin je enakovredno predstavljena notranja površina, v kateri je zobna pulpa. Prerezi nazorno prikazujejo topografski odnos zunanje in notranje oblikovanosti, kar je
s kliničnega vidika posebno pomembno v koreninah ob endodontskem zdravljenju. Zobje so predstavljeni tudi v kompleksnejši obliki, to je kot zgornji in spodnji zobni lok. Prikazani so medčeljustnični odnosi in zobje v odnosu do svoje okolice – obnosnih votlin, nosne votline, mandibularnega kanala. Na koncu opisa vsakega zoba so podane povprečne mere zob, posebno vrednost imajo tabele s podatki o pogostnosti oblikovnih znakov, ki so osnova za določanje vrste zoba in o čemer v literaturi ni bilo najti poročil. Besedilni del vsebuje številne vrinke v drobnem tisku s poudarjenim kliničnim ali širšim biološkim vidikom posameznih anatomskih lastnosti zob, npr. pomen bližine koreninskih vršičkov spodnjih kočnikov in mandibulnega kanala pri endodontskem zdravljenju ali pomen debeline obrobnih grebenov pri lopatastem sekalcu ob brušenju za prevleko. Klinični poudarki zadevajo vse stomatološke specialnosti. V knjigi ni prikazana samo groba ali makroanatomija zob, temveč tudi številne oblikovne podrobnosti, od katerih so mnoge predmet raziskav, ki imajo identifikacijski, sodno-medicinski, arheološki in antropološko-evolucijski pomen. Zasnovo Anatomije zob dr. D. Gašperšiča in sodelavcev so vodile vsakodnevne klinične izkušnje avtorjev in izsledki njihovega raziskovalnega dela, objavljeni v vodilnih tujih strokovnih revijah, kot so: Archs oral Biol, Anthrop Anz, J Anat, J Oral Rehab, Anat Embryol, J Oral Pathol Med. Po drugi strani je delo za pripravo učbenika spodbudilo nova raziskovanja, npr. o prirojenih napakah zob in mikromorfologiji zobnega cementa, katerih izsledki so bili prav tako objavljeni v tujih strokovnih revijah (Coll Anthropol, J Endod, Ann Anat). Končno je bila vodilo tudi skrb za slovensko izrazoslovje, o čemer priča med drugim kratek slovensko-latinsko-angleški strokovni slovar, ki hkrati odraža drugačne možnosti študija danes in v tistem času, ko je anatomijo zob snoval dr. A. Logar, saj takrat večina študentov ni dovolj obvladala kakega tujega svetovnega jezika, da bi se mogli učiti po tujih učbenikih, ki so bili poleg tega težko dosegljivi, medtem ko se danes z učbenikom v domačem jeziku poskuša vsaj delno zajeziti prevlado angleščine.
Druga knjiga Anatomija zob se po vsebinsko-tehničnem vidiku lahko kosa s priznanimi tujimi deli. Pri tem imajo zasluge vsi, ki so sodelovali pri izdelavi knjige, od lektorice, oblikovalca, tiskarne in predvsem ekipe strokovnjakov v laboratoriju za analizo slike Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani pod vodstvom dr. Ide Eržen. Pomembno vlogo so imeli vsi avtorji kot strokovnjaki različnih stomatoloških specialnosti. Recenzenta knjige sta bila dr. Ljubo Marion in dr. Vito Vrbič.
Avtor dr. D. Gašperšič je sam ali s sodelavci izdal tudi učbenike Histologija zobnega organa, Histološki atlas zobnega organa, Razvoj obraza, ustne votline in zobnega organa in kot zadnjega Zgradba zoba, mikroskopski prikaz s pojasnili. S tem je zaokrožil snov o normalni morfologiji zob. Naslovnico je oblikoval Milan Števanec.
Revija ISIS - April 2012
49