Zdr avstvo
Promocija (psihosocialnega) zdravja za boljše razmere in zdravje v delovnem okolju Razmišljanje o odnosih in komunikacijah na delovnem mestu ter poročilo s strokovnega srečanja Dušan Nolimal
V času gospodarske krize, ki krepi obstoječe neenakosti in tudi ustvarja nove, strokovnjaki z različnih zdravstvenih in nezdravstvenih področij opozarjajo na pomen delovnega okolja za zdravje aktivnega prebivalstva ter s tem za zdravo gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Spreminjata se tudi narava in vzorec motenj na področju zdravja, pri čemer kronične bolezni, odvisnosti (tobak, alkohol, prepovedane droge) in druge psihosocialne motnje prispevajo vse večji delež k obolevnosti, invalidnosti in smrtnosti. Tudi v Sloveniji postaja opazna negativna povezava med pričakovanimi leti zdravega življenja in zaskrbljujočimi socialno-ekonomskimi trendi. Procesi prestrukturiranja prinašajo tudi negativne spremembe v delovni klimi, počutju in zdravju, s katerimi se sooča veliko zaposlenih in tistih, ki so zaposlitev izgubili.
Izkušnje in raziskave izpostavljajo tudi preventivni pomen medčloveških odnosov in komunikacij v času krize. V kriznih situacijah pa se komunikacije lahko tudi (pre)trgajo, odnosi poslabšajo. Rezultati raziskav jasno kažejo, da z neugodnimi odnosi obremenjeni ljudje živijo manj kakovostno, pogosteje obolevajo, so bolj izpostavljeni poškodbam in nesrečam in tudi prej umirajo. Po izkušnjah uspešnih delovnih organizacij sodijo prav kakovostni odnosi in komunikacije skupaj z znanjem med odločilne nematerialne danosti, ki pripomorejo k zadovoljstvu in (psihosocialnemu) zdravju zaposlenih ter učinkovitosti delovne organizacije. V času krize zaposleni in tudi tisti, ki so zaposlitev izgubili, še bolj potrebujejo varnost, pripadnost, samospoštovanje in dostojanstvo. Zato se zdravniki, zlasti »preventivci«, ki se ukvarjamo s področjem varovanja zdravja v delovnem okolju, v času prestrukturiranj in »prožne varnosti« srečujemo s strokovnimi dilemami, kako skupaj z drugimi sektorji sodelovati pri iskanju spodbudnih razmer in boljših rešitev izhoda iz krize. Vrsta težav, ki se pojavljajo v delovnem okolju v času krize in prestrukturiranj, vpliva na zdravje in učinkovitost zaposlenih na delovnem mestu. Slovenija je že v času pred krizo sodila v sam vrh držav članic po povprečnem številu izgubljenih dni na delavca zaradi bolezni. Odsotnost z dela, kot posledica neustreznih delovnih razmer in zahtev, predstavlja pereč problem za večino podjetij tudi v času krize. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni v letu 2010 izgubili 10.508.484 delovnih dni, bolniške odsotnosti pa so v istem letu ZZZS stale 228,8 18
Revija ISIS - April 2012
milijona evrov. Raziskava slovenskega Inštituta za razvoj človeških virov je pokazala, da ima več kot polovica zaposlenih v Sloveniji znake izgorevanja, 10 odstotkov pa je izgorelih. Vedno več časa preživimo na delovnem mestu, kar otežuje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ob tem je samo 65 odstotkov Slovenk oziroma Slovencev zadovoljnih s svojimi delovnimi pogoji, kar je najnižji delež med vsemi članicami EU. Socialni partnerji (vlada, sindikati, delodajalci) skušajo na različne načine obvladati negativne učinke gospodarske krize, vendar jim to pogosto ne uspeva, kar priča o pomanjkljivostih in nesistematičnem oblikovanju delovnega okolja, zlasti s strani delodajalcev. Specialisti javnega zdravja (socialne medicine) in drugi strokovnjaki promocije zdravja ugotavljamo, da se naši epidemiološki in drugi izsledki ter priporočila premalo uporabljajo pri oblikovanju sektorskih politik in v političnih odločitvah, tudi v/pri socialnem dialogu. Določena stopnja čustvene inteligence in znanje o tem, da so zdravi, zadovoljni, samostojno razmišljajoči delavci ter spodbudno delovno okolje ključni dejavniki uspešnosti in konkurenčnosti delovnih organizacij ter kakovosti življenja prebivalcev, prepočasi prodira v zavest najbolj odgovornih političnih in gospodarskih odločevalcev v Sloveniji. Zato še naprej iščemo rešitve, ki bi bile primerne tako za politike in delodajalce kot delavce.
Z izboljšanjem znanja o varovanju zdravja na delovnem mestu, posebej promocije psihosocialnega zdravja, ter izboljšanjem vodenja in upravljanja delovnih procesov in zaposlenih lahko zlasti delodajalci, menedžerji in vodje prispevajo k produktivnejšim oblikam organiziranosti dela, vključno z boljšimi pogoji za zdravje aktivnega prebivalstva. Le-to pa lahko najbolje dosežemo s pospeševanjem dialoga na vseh ravneh hierarhične piramide, torej tudi med socialnimi partnerji, s preučitvijo dobrih praks v tujini ter prenosom lastnih raziskovalnih ugotovitev v prakso. Raziskovalci in strokovnjaki priporočajo, da je treba izpostavljati tudi »bolj preproste« pozitivne vrednote in kulturo delovne organizacije. Zaposleni, zlasti pa vodje, naj bi v komunikaciji s sodelavci bolj pogosto uporabljali besedice hvala, prosim, oprostite ipd. Že s tem bi zmanjševali zavist, škodoželjnost, nevoščljivost, omalovaževanje, zatiranje in trpinčenje uspešnih posameznikov, ki so spremljevalci nezdrave klime mnogih slovenskih delovnih mest in okolja. Pomembno je, da se na delovnem mestu med seboj podpiramo.